Anamarija Dimovska
Anamarija Dimovska (1986, Kranj) je leta 2010 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani na oddelku za restavratorstvu in leta 2017 na oddelku za unikatno oblikovanje, smer keramika. V času študija je prejela dve priznanji Akademije za likovno umetnost in oblikovanje za odlične študijske dosežke. Leta 2012/2013 je v sklopu študijske izmenjave svoje znanje izpopolnjevala na National College of Art and Design v Dublinu, na oddelku za steklo. Od leta 2015 ustvarja studijsko keramiko pod umetniškim imenom Natura Morta. Od leta 2017 je zaposlena v Gorenjskem muzeju v Kranju na oddelku za konserviranje in restavriranje arheoloških predmetov, keramike in stekla.
Anamarija Dimovska je študirala na oddelku restavratorstvo in kasneje še na oddelku za industrijsko in unikatno oblikovanje, smer keramika na ALUO v Ljubljani. Na njeno delo vpliva tako stik s predmeti in navezanostjo nanje kot tudi skrb za ohranjanje in zaščito le-teh. Keramika kot ostanek starodavnih kultur ter istočasno dediščina, na podlagi katere smo to, kar smo ter materialne in tehnološke dognanosti kot tudi vrednote ter izpovedi, so rdeča nit del z naslovom "Future Archaeologies". So del naše preteklosti, sedanjosti kot tudi bodočnosti na katere ne smemo pozabiti, saj bi na ta način zavrgli del našega obstoja, ki nas je definiral skozi stoletja ter na podlagi katerega smo ustvarili našo zgodovinsko kot tudi intelektualno noto.
Umetnica se poglobi v samo zgodbo minljivosti in propadanja, a hkrati zavedanja le-teh. V skupno misel združi tako raziskovanje naravnega okolja, njegovega vpliva in posledic kot tudi vlogo človeka ter njegovega odnosa do prostora in predmetov, s katerimi sobiva. Ta složnost je v večji meri postala fraktal univerzuma, v katerem človek prevzame nadvlado nad nerazumnim in uničujočim delom svojega ega. Celota naj bi bila kot opomin ali opozorilo, k prebujenju in ukrepanju. Simbolična in estetska kompozicija vsebuje keramične vaze, prevlečene z glazuro. Poudarek je na izraznosti materiala in strukture, vpete v reliefno definirano površino. Raznoliko oblikovane vaze v svoji tihožitni motiviki v nas prebudijo raznolike asociativne podobe, ki vodijo v podvodni svet in njegovo z muljem ter korali dekorirano patino ali v čisto nasprotje, kjer ogenj nadvlada celoto. Površina vaz je ekspresivno reliefno kot tudi barvno obeležena, predvsem pa je izrazita tudi njena deformirana podoba, ki ni le del površine, temveč vpliva na njeno tridimenzionalno podobo. Videz topljenja objekta in izguba osrednjega težišča je kot simbol počasnega propada, popestrenega z reliefnimi fragmenti. Ti so del premišljenega, skrbno načrtovanega posega ter raziskovalne narave, v kateri razkriva medsebojni vpliv keramike in glazure kot tudi toplotne obdelave posameznih lastnosti, ki jih izkorišča sebi v prid. Pri tem prihaja do iger napetosti in kontrastnega stanja. Barvna kombinacija pa dopušča svojevrstno domišljijsko interpretacijo, v kateri se sprašujemo po sami vlogi in pomenu kot tudi simbolični konotaciji, v kateri prevlada ekspresivni učinek s katerim pritegne pozornost gledalca. ― Melita Ažman (univ. dipl. um. zg.) |
|