Likovno društvo Kranj
  • O DRUŠTVU
    • Poslanstvo
    • Galerija
    • Organizacija
    • Pridruži se
  • RAZSTAVE
    • Mala galerija
    • Gostujoče razstave
    • Mediji
  • ČLANI
  • FESTIVALI
  • VIZITKA

Gostovanje LIKOVNEGA DRUŠTVA KRANJ v Lokarjevi galeriji

3/24/2015

0 Comments

 
Vljudno vabljeni na razstavo umetnikov Likovnega društva Kranj, ki bo v petek 27. marca 2015, ob 19 uri, v Lokarjevi galeriji v Ajdovščini.

Predstavili se bodo:
KLAVDIJ TUTTA ● KLEMENTINA GOLIJA ● KAROL KUHAR ● FRANC VOZELJ ● IRENA JERAS DIMOVSKA ● LOJZE KALINŠEK ● BRIGITA POŽEGAR MULEJ ● IRENA GAYATRI HORVAT ● BOGE DIMOVSKI ● JOŽE ERŽEN ● 
BOLESLAV ČERU ● JANEZ RAVNIK ● MIHA PERČIČ ● ZMAGO PUHAR ● TOMAŽ ŠEBREK● IZTOK ŠMAJS MUNI ● BISERKA KOMAC ● BONI ČEH ● FRANC BEŠTER ● CVETO ZLATE ● ANDREJA ERŽEN ● JAKA BONČA ● 
PETER MAROLT

Razstava bo na ogled do 17. aprila 2015.

Bild


Foto Lojze Kalinšek.

Foto Melita Ažman.


Katalog:
Likovna dela so plod zavestnega in podzavestnega ustvarjalnega hotenja, s premišljenimi kompozicijami in osebno izpovedjo posameznika in zato si lahko v tem sklopu predstavljenih del ogledamo različne poglede in tehnike v podajanju likovnega razmišljanja.
FRANZ VOZELJ je predstavnik klasičnega slikarstva, ki s pomočjo študijskega pristopa razkriva plastičnost in telesnost človeka. IRENA JERAS DIMOVSKA upodablja z linijo nakazane ženske akte v prepletu s krajino in intenzivno barvno paleto, ki še bolj razgiba samo kompozicijo. LOJZE KALINŠEK združuje različne tehnike, ki jih izkoristi do potankosti, za mitološko tematiko v kateri pozornost nameni ženski podobi.
FRANC BEŠTER pod vplivom nadrealizma črpa ideje za svoja dela iz sveta sanj, ter jih podaja z duhovitim metaforičnim likovnim jezikom. CVETO ZLATE kaže družbenokritičen pogled na stanje sveta skozi živalski svet s spremnim duhovitim in sarkastičnim tekstom. ANDREJA ERŽEN se ukvarja s svetlobnimi instalacijami, ki jih vmešča v urbani ali galerijski prostor, ter na ta način vzpostavlja komunikacijo z gledalcem. KLAVDIJ TUTTA dopušča opazovalcu fizičen poseg v samo kompozicijo z posameznimi gibljivimi elementi, ki iz ploskovitosti vse pogosteje prehajajo v 3D prostor. BONI ČEH gradi svojo kompozicijo pod vplivom kubizma, s pomočjo detajlov iz figuralnega in živalskega sveta, ter z abstrakcijo. BISERKA KOMAC se izraža skozi večplastnost dela, ki je zabrisano a hkrati nakazano, s polno domišljije in poudarjeno z močnimi barvami.
BRIGITA POŽEGAR MULEJ ustvarja v tradicionalnem slikanju krajine z namenom vzpostaviti stik človeka z naravo in vanjo prenesti svoja opažanja in zaznave. IRENA GAYARTI HORVAT izraža čustvena doživetja, ter povezavo z naravo, v kombinaciji z arhajsko pisavo glagolico, ki vsebuje sporočilo slike. KLEMENTINA GOLIJA zajema v svoja dela realistični izsek iz tiskovin in abstraktni slikovni jezik, ki ju dodela z grafičnimi znaki, ter harmonično barvno kombinacijo. BOGE DIMOVSKI ustvarja abstraktno krajino v komplementarnih barvnih odnosih, ki temelji na razpoloženjskih trenutkih. KAROL KUHAR je razvil svojo tehniko s katero dosega efekte teksture, strukture in reliefa s pomočjo izrabljenih offset plošč, lepila, izmenično uporabo ognja in vode, ter barve. JOŽE ERŽEN v svojih delih kaže sledi svoje kiparske izobrazbe, ki jih vnaša v čutne barvne ploskve s katerimi izraža dojemanje mediteranske krajine. JANEZ RAVNIK pod vplivom Mediterana upodablja naravo na abstrahiran način z premišljeno razporeditvijo elementov na površini. BOLESLAV ČERU gradi svoje kompozicije na abstrahiran način, s pomočjo vertikalnih in horizontalnih linij, pravokotnikov, ter barvo, v kateri se odraža struktura potez.
IZTOK ŠMAJS MUNI razmišlja skozi vzorce, ki nastajajo s pomočjo neskončne
variacije elementov in barv. MIHA PERČIČ svoj likovni jezik prikazuje skozi dvogovor slikarskega in grafičnega pogleda, z uporabo osnovnih geometrijskih likov v prostoru. ZMAGO PUHAR gradi svoje kompozicije z osnovnimi elementi kot so linija, kvadrat, trikotnik in barva, s katerimi ustvari harmonično in razgibano celoto. TOMAŽ ŠEBREK raziskuje različne likovne postopke, ki mu omogočajo vračanje nazaj v prečiščenost in preprostost, hkrati pa gradnjo strukturne kompozicije. JAKA BONČA ustvarja s pomočjo računalnika, ki mu omogoča manipulacijo osnovnega elementa, s katerim doseže iluzijo 3D prostora. PETER MAROLT v svojih delih uporablja različne materiale in pristope s katerimi želi skonstruirati premišljeno celoto, ki jo dosega tudi s pomočjo odnosa med svetlim in temnim. 

                                                                                  Melita Ažman, univ.dipl.um.zg
0 Comments



Leave a Reply.


    Mala galerija
    Gostujoče razstave
    Mediji


    Arhiv

    April 2018
    March 2018
    February 2018
    January 2018
    August 2017
    June 2017
    May 2017
    April 2017
    February 2017
    January 2017
    December 2016
    November 2016
    September 2016
    July 2016
    June 2016
    May 2016
    April 2016
    March 2016
    February 2016
    January 2016
    December 2015
    November 2015
    October 2015
    September 2015
    August 2015
    June 2015
    May 2015
    April 2015
    March 2015
    February 2015
    January 2015
    December 2014
    November 2014
    October 2014
    September 2014
    August 2014
    July 2014
    June 2014
    May 2014
    April 2014
    May 2013
    February 2013
    December 2012
    November 2012
    October 2012

    RSS Feed


Powered by
  • O DRUŠTVU
    • Poslanstvo
    • Galerija
    • Organizacija
    • Pridruži se
  • RAZSTAVE
    • Mala galerija
    • Gostujoče razstave
    • Mediji
  • ČLANI
  • FESTIVALI
  • VIZITKA
✕