Brut Carniollus
(1959, Jesenice)
Brut Carniollus (1959) je likovni umetnik in fotograf, ki se ukvarja z digitalnim kolažem in digitalno grafiko, pri čemer njegova dela najpogosteje izhajajo iz fotografskega zapisa in se kot razstavni eksponat materializirajo v obliki originalnega digitalnega UV odtisa. Njegov pristop je najpogosteje reduktivističen, dekonstruktivističen in minimalističen. Njegova dela so razstavljena in nagrajena po vsem svetu. Od leta 2012 v vlogi paparazza zalezuje udeležence mednarodnega likovnega simpozija na Sinjem vrhu nad Ajdovščino. Je član ZDSLU in Likovnega društva Kranj. Zastopajo ga Galerija 5'14, Staam Gallery in Singulart. Kot samozaposleni v kulturi živi in dela v Radovljici. carniollus.com @carniollus (DIGITALNA GRAFIKA) V današnjem času se vsepovsod srečujemo z digitalno grafiko. Le-ta ima pogosto sporočilno noto ter služi kot vizualni posrednik. Svoje mesto pa si je izborila tudi v umetnosti. Raziskovanje, eksperimentiranje in združevanje posameznih vej kot so fotografija, oblikovanje in umetnost so nas pripeljali v novo dobo, ki je polna zanimivih pristopov, pogledov in idej.
Brut Carniollus je eden izmed predstavnikov modernega časa, ki svojo umetnost razkriva ravno na ta način, da spaja veje v katerih se počuti domače, ki ga veselijo ter mu hkrati nudijo navdih za nadaljnjo delo. Fotografija je izhodiščna točka iz katere izhaja v svojem procesu dela. Označi jo kot "seme", za katerega mora poskrbeti, da se bo razvilo in pokazalo kaj vse se v njem skriva. Računalnik pa je njegova povezava z le-tem, je kot inkubator v katerem dozori, predno ga le-ta izpusti nazaj v realni svet kot tiskano podobo. Tokratna razstava je koncipirana na miniaturah ter kaže odmik od velikih večplastnih kolažnih del s katerimi smo se srečali v preteklosti. Pred nami so bolj senzibilna dela, v katerih se odpira idejna zasnova o krhkosti narave in sveta, saj nas že ob samem začetku premami misel, da bi na dela lahko gledali kot na simboliko rojstva, razvoja in propada ter ponovne vrnitve k bistvu vsega. S poudarkom ali odtujitvijo posameznega slikovnega elementa v postopku digitalne redukcije ustvarja nenavadne kompozicijske rešitve. Gre za kompleksen sklop štirih ciklov s sledečimi naslovi: " Sopotniki", "Dediščina", "Jesen napoveduje pomlad" in "Dekonstrukcija". Ti štirje cikli vsak zase in kot celota razkrivajo avtorjevo umetniško raziskavo usodnih trenutkov ob velikem poku. Za simbolično obarvanimi imeni "Sopotniki" in "Dediščina" se skrivajo detajli živali, obrazov, arhitekturni prebliski in abstrahirani detajli snovne in kulturne dediščine, torej gre za elemente, ki se neposredno povezujejo med seboj in soustvarjajo naše okolje, kot tudi bivanje v njem ter nakazujejo pot in sledi. Spominjajo nas na izseke s katerimi bi se prej srečali v ilustraciji ali risanki, saj se podobe odmikajo od resničnosti ter nas vodijo v poenostavljen a hkrati fantazijsko-domišljijsko obarvan svet. Skrivnost celote se skriva v podrobnosti in detajlih. Barvne ploskve, igra svetlo temnega, oblika in linija so glavni likovni elementi, s katerimi opisuje prostor. Barvna paleta je decentna in hladnejša kot v sledečih ciklih. Popačenost, poenostavljenost, redukcija ter izpostavljanje značilnosti ali smiselnih povezav ter oprijemljivih vidnih spominskih lastnosti pa oblikuje zaznavno podobo prepoznavne celote. Še izrazitejši primer le-tega predstavlja cikel "Jesen napoveduje pomlad", kjer prepoznamo travniške bilke, reducirane na barvo in linijsko podobo, ki pa preidejo v čisto abstrahirano vsebinsko pripoved. Živahnost in pestrost uporabljenih barv kaže živopisen, čustveno obarvan in raznolik svet narave. Zaključek ter čisti odmik od izhodiščne fotografije pa razkriva cikel "Dekonstrukcija". Le-ta v sebi nosi arhitektonsko vsebinsko noto, ki nakazuje prostorsko, plastično ter ploskovito igro elementov. Kompozicije so torej organsko ali geometrično organizirane. Gre za nekakšno iluzijo, ki jo podkrepi izbor barvnih ploskev kot tudi njihova prostorska umestitev. Tudi tu uporablja intenzivne, nasičene in živahne barve. Prikazan je nerazpoznaven svet, ki hkrati nima nikakršne formalne in očitne povezave z izvorno fotografijo, iz katere je nastal, pa vendar ga brez nje ne bi bilo. Digitalna grafika Bruta Carniollusa nastaja iz ideje temelječe na dematerializaciji in preobrazbi ter nas vodi v minimalizem. Proces razčlenjevanja in redukcije realne podobe nas pripelje do faze nerazpoznavnosti v kateri se pred nami izoblikuje abstrahirana minimalistično podana barvno - oblikovna podoba. V njej gledalcu ponudi nov pogled, ki mu sledijo čisto druga pravila branja in zaznavanja videnega, torej skozi asociativno razmišljanje in interpretiranje ter povezovanje z že videnim. Umetniku pa je v končni fazi bolj pomemben sam proces, ki razkriva tisto pot, brano nazaj, kot bi želel, ne kot se morda zdi, ponovno reinterpretirati realnost ampak vzpodbudit gledalca k ponovnemu premisleku o dojemanju sveta, ki ga obkroža. ― Melita Ažman (univ. dipl. um. zg.) |
|
