Boge Dimovski
(1952, Makedonija)
Slikarstvo je diplomiral na ALU v Ljubljani leta 1978 ter istega leta postal tudi član DSLU. Na isti akademiji je končal podiplomski specialistični študij restavratorstva in konservatorstva ter podiplomski specialistični študij grafike. Leta 1987 si je pridobil naziv docenta grafike na Univerzi v Ljubljani ter leta 1990 naziv docenta za grafiko in risanje na Univerzi Cirila in Metoda v Makedoniji. Od leta 1987 je zaposlen v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani, kjer deluje kot kustos in restavrator z nazivom muzejski svetnik. Je član društva slovenskih likovnih kritikov. Ukvarja se s kuratorstvom in piše likovne recenzije. Od leta 2006 je vpisan v razvid samostojnih likovnih ustvarjalcev, s polovičnim delovnim časom. Do sedaj je imel enainpetdeset samostojnih razstav, sodeloval pa je na več kot štiristo skupinskih razstavah doma in v tujini. Za svoje delo je prejel pet nacionalnih ter trinajst mednarodnih nagrad. (A 4 x 4 ZAPISI) Pričujoča razstava ponuja študijska dela na papirju, nastala v mesecu novembru in decembru 2010. Avtor razstave Boge Dimovski definira svoj dvajsetletni risarski opus kot neponovljiv naravni raziskovalni proces, ki mu predstavlja poseben svet. To je svet vrednot v smislu duhovnega in materialnega spomina, obenem pa tudi poudarek na ustvarjalnem konceptu. Podzavestno in po naključju nastajajo risarske sledi na papirju. So kot zapisi dnevniških zgodb in hkrati predloge za pripravo priložnostne »reprezentativne« povečave v eni od neštetih likovnih tehnik. Zaradi številnosti izvirnih risb ostaja večina izvedb neuresničenih. Mogoče bodo deležne nadaljnjih procesov obdelave v kontekstu novih tehnologij. Pri Dimovskem se prepoznaven avtorski pristop do starega motiva v teoriji in praksi kaže kot »prisvojena« improvizacija likovne slovnice. Avtor si tak pristop razlaga kot posebno koncentracijo emocionalne navezanosti na likovna, črtna ali barvno ploskovna, razmišljanja, abstraktno prevedeno v vizualno trepetanje imaginarnih krajinarskih motivov. Začetna razposajenost se sčasoma zbistri, izostri in odpre v kompozicijo, ki jo zasnuje v strukturnem razponu kontrastov med črtno potezo in občutljivostjo beline papirja. Neposredna, spontana, vestno izvedena risarska dela v malem formatu predstavljajo avtorski pogled, ki ne spreminja klasične miselnosti, temveč deluje v korist iluzionistično poglobljenemu intimnemu načinu sodobnega izpovedovanja. Avtor se izčrpno posveča upodabljanju relativne realnosti, nedefiniran spomin v njegovih delih pa je nezahtevna, preprosta, simbolična pokrajina, ki nakazuje neko stanje v naravi. Parcele brez mejnikov, travniki brez krtin in trave, gozdovi brez dreves in listja; ničesar ni; obstajajo le vzvalovane linije, »zareze in praske«, ki poudarjajo nemir in smer dogajanja v kompoziciji. Dimovski je navezan na svoj nevsiljivi drugačni svet, na razumljivo in obenem pričakovano umetniško svobodo, kar trenutno vsebinsko zadostuje njegovim potrebam. V svoje risbe vnaša improvizacije, posebna razpoloženja, svetlobno impresivno zračnost, čustveno lepoto, v naravi z nostalgijo išče pozabljene spomine. Zgodbe sestavlja v imaginarnem prostoru po fazah z jasnim namenom, da bi pridobil videz strukturnega plastenja črtnih, gibljivih risb. Želi si, da študijske risbe delujejo neakademsko, sproščeno, brezčasno, sveže in nedokončano. Likovno ustvarjalnost avtor sproži s sistematičnimi zapisi stanja (jutra, dneva, noči), s svinčnikom, ogljem ali kemičnim peresom, barvno linijski register bogati z živim ikonografskim sporočilom, predstavo, ki jo vplete v kronološko naštete zgodbe. Tradicionalni motiv pejsaža prilagaja, ga spreminja in abstrahira s čistostjo ostrine znakovno ploskovnih linij. Z risbo se dotika bližine občutljivega in večno poetično naravnega okolja. Spremlja in spreminja, komunicira z likovnimi besedami v iskanju sklenjenih stavkov, ki štejejo preko 26.000 samostojnih zgodb. Nastali risarski opus je nehote postal kapital za iskanje odgovorov, banka za shranjevanje novih idej in čisto (p)osebnih zapisov.
― Boge Dimovski |
|
