Andreja Eržen
(1969, Ljubljana)
Slikarstvo je študirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomirala pri prof. Francu Novincu in dr. Jožefu Muhoviču. Ustvarja na področju slikarstva, hkrati se ukvarja z računalniško animacijo, ilustracijo, tradicionalno umetniško grafiko in grafičnim oblikovanjem. Prejela je priznanje za kvaliteto likovnih del na Festivalu likovnih umetnosti Kranj 2013 – ZDSLU. Do sedaj je imela 18 samostojnih razstav in 41 skupinskih razstav in projektov. Živi in ustvarja v Goričanah pri Medvodah. (SVETLOBNE SLIKE) Slika je zgoščena duhovna točka na steni. Na mojih slikah gre za ilustracijo čustva, veselja, radosti in hrepenenjena. Pozimi iščem tista mesta, kjer ločje gleda iz zamrznjenega jezera. Tu je led najtanjši, ko to ločje odpulim se pokaže luknja. Poleti slikam življenje, barve in majhne pike barvite narave.
Glavni nosilci izraza mojih slik so barva, svetloba in likovna kompozicija. Na svetlobni sliki gre za svetlobo, ki jo najdemo v meditaciji, vendar to ni edini pomen. V nasprotju z duhovno svetlobo abstraktne površine, je le ta konkretna, podsvetljena slika dobi svoj notranji izvor svetlobe. Svetloba postane dejansko prisotna, obenem pa nosi svoj metaforični pomen. Svetloba v sliki se nanaša tudi na njen simbolni pomen in njeno vlogo v zgodovini likovnega ustvarjanja. Na sakralni sliki gotskega slikarstva je svetloba kot simbol božanstva, upodobljena v zlati barvi, baročni umetnik je luč upodobil z iluzijo, na sliki abstraktnega ekspresionizma pa se je transformirala na slikovno površino, v materijo barvo. Svetloba je eden od najpomembnejših elementov življenja, pa naj si bo v fizični ali duhovni obliki. Človek zaznava fizični prostor s pomočjo kontrasta med svetlim in temnim, barve pa so govorica duše. Slike povezuje narava, urbani pejsaži z naslikanimi podobami so odraz mojega notranjega stanja. Doživljanje narave je danes drugačno, kot v času Leonarda Da Vincija. Althusser je zapisal, da vedno stopimo na vlak premikajočega se sveta. Slike so odraz sveta v katerem živim in ga izražam znotraj današnje obstoječe stvarnosti. Ko opazujem naravo, drevesa v gozdu in živali, gledam tudi nastajanje mestnih četrti in trgovskih centrov in se hkrati sprašujem o pomenu časa. Tovarna z zgodovinsko patino rdeče zarjavelosti je danes zastarelo nasprotje sterilno modri površini nakupovalnega centra, hermetično zaprte kocke v kateri se pretaka tok majhnih mravelj – ljudi, ki deluje kot futuristični dehumaniziran laboratorij. Z uporabo mnogovrstnih likovnih elementov in razpono od majhnega k velikemu skušam prikazati mikrokozmos in makrokozmos različnih podob in fragmentov, ki se ne končajo z okvirjem slike. Okrogle majhne slike z oddaljenostjo našega pogleda postanejo svetlobne pike. Slika nima več statične narave in postane del akcijskega prostora opazovalca. Kompozicija slik je sintetično sestavljena iz različnih ročno naslikanih ilustrativnih, abstraktnih ali naturalističnih elementov kjer posamezni element biva samozadostno in je obenem v različnih relacijah z drugimi elementi v prostoru. Takšen polarni sistem kolažiranja lahko imenujem tudi izslikan kolaž. Časovno dolgotrajno ustvarjanje postane meditativno potovanje trenutka. Čas se razvleče, črte in podobe na dvodimenzionalni površini pa postanejo sledi preteklosti. ― Andreja Eržen |
|
