Irena Gayatri Horvat
(1968, Zagreb, Hrvaška)
V Zagrebu je končala likovno akademijo pri prof. Miroslavu Šuteju. Na študijskih potovanjih preučuje mnoge kulture sveta, doživetja pa prenaša v svoje slike, instalacije in poezijo. Redno se udeležuje domačih in mednarodnih delavnic, projektov in simpozijev. V Sloveniji na umetniškem področju deluje že od leta 2006. Ob slikarstvu se posveča art terapiji in drugim skupinskim projektom z otroki in odraslimi (mandala, …). Trenutno na mariborski PEF nadaljuje doktorski študij izvirne otroške risbe. Je članica hrvaških društev likovnih umetnikov HDLU in HULULK, od 2012 pa tudi slovenskega stanovskega društva ZDSLU in Likovnega društva Kranj. Tokrat se nam akademska slikarka Irena Gayatri Horvat predstavlja z mitološko tematiko, v katero je zaobjela staroslovanske boginje in jih poimenovala Skrbnice duš.
Če se poglobimo v mitologijo staroslovanskih ljudstev, ki je manj raziskana od grške ali rimske, vidimo, da se v njej zrcali njihova daljna preseljevalna in kulturna raznolikost. Slovani spadajo v veliko etnično skupino Indoevropejcev in kot vsa druga ljudstva so tudi oni verovali v božanstva. Z darovanji so si pridobivali njihovo naklonjenost. Skozi čaščenja se je izoblikovala mitologija, ki je nudila ljudem duhovno oporo pred neznanim. Slikarka se v tem projektu ukvarja s preučevanjem mitologije starih Slovanov. Med njenim iskanjem ženskega arhetipa v staroslovanskih boginjah se ji je porodila ideja, da bi nam skozi simboliko in ikonografijo posameznih boginj prikazala njihovo zgodbo in psihološko vlogo, ki je pri njenih upodobitvah ključnega pomena. Vsaka boginja je pokrivala pomembno področje vsakdanjega življenja, kot so plodnost oz. rodnost, zdravljenje, smrt. Upodobila je devet boginj: Vido, Peruniko, Vlasto, Lado, Vesno, Živo, Morano, Zoro in Mokoš. Število devet ni naključno, temveč dobro premišljeno, saj predstavlja popolnost in je hkrati zadnje v vrsti številk. Napoveduje tako konec, kot ponoven začetek, prehod na novo raven. V njem je mogoče iskati idejo novega rojstva in klitja, kakor tudi idejo smrti. Devet pa je tudi simbol kozmične vzajemnosti in odrešenja. Sama dela so nastala kot risbe s črnim in belim tušem na papirju v kombinaciji z akrilom, ki ga uporabi za inkarnat. Boginje s centralno lebdečo postavitvijo so upodobljene z razpotegnjenimi človeškimi telesi s krili in posameznimi simboli, ki jih označujejo. Z odtiskovanjem, ki ga vidimo na draperiji v sivih odtenkih pa je dosegla učinek frotaža, ki ga sicer poznamo iz njenih predhodnih del. Ozadje je zapolnila z zlatimi lističi in s tem še bolj poudarila božansko vlogo in funkcijo oltarne slike. Čutiti je pridih secesije. Gayatri Horvat nam skozi boginje želi pokazati moderno vlogo ženske, njeno že skoraj pozabljeno ženstvenost in energijo, s katero ustvarja vsakdanje življenje. Sicer pa ostaja tudi v tem ciklu zvesta svojemu duhovnemu in mističnemu raziskovanju. ― Melita Ažman (univ.dipl.um.zg.) |
|
