Marko Lukan
(1988, Kranj)
Od rojstva je gluh. Osnovno šolo je obiskoval na Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani. Šolanje je nadaljeval na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, smer industrijsko oblikovanje. Leta 2007 je bil sprejet na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 2013 pridobil naziv akademski slikar. Njegovo likovno ustvarjanje je pestro in obsega od skic s svinčnikom do zahtevnejših slik, predvsem aktov in portretov v različnih slikarskih tehnikah ter karikatur. Predstavil se je v razstavišču Atrij, Tržič (2009), v Mestni občini Kranj (2011), v Državnem svetu Republike Slovenije (2013), kjer je prikazal praktično delo diplome z naslovom Simboli in njihov pomen, v avli Gorenjskega glasa, Kranj (2014) in v zavarovalnici Triglav, Kranj (2015). Marko Lukan nas s svojimi deli popelje v simbolično obarvan svet. Ob prvem pogledu nas dela spominjajo na računalniško obdelane in tiskane plakate, ob drugem pa spoznamo, da so pred nami akrilne slike. Simbolično zasnovana dela so plod domišljije in poglobljenega raziskovanja vloge ter simbolike živali, katerim nameni osrednjo pozornost. Posega tako po močnih, junaških, vladajočih, neustrašnih živalih kot so tiger, jaguar, lev, bik, volk, orel ali nežnejših, kot so mravlje, pajki, muhe, škorpijoni, gosenice, metulji in čebele, ki izstopajo zaradi marljivosti in simbolizirajo življenje, preporod ali zlo. Lahko pa v sliko vključi tudi avtoportret ali ženski akt. Zamišljene podobe so stilizirane, ponekod zaznamovane le z obrisi, drugod premišljeno dodelane ali pa v nas obujajo spomine na podobe iz stripov. Lahko so barvno označene, da poudari njihovo izvirnost ali v prevladujočem kontrastu dveh barv z vsemi lastnostmi, ki jih zaznamujejo. Zanimiva je sama ideja zasnove kompozicije, v kateri gradi ozadje iz pravokotnih pasov različnih dolžin, širin in barvnih tonov. Le-ti na osnovi toplo-hladnih barv in barvne intenzitete ter čistosti, izstopajo se umikajo v ozadje in na ta način ustvarjajo nek prostor ter razgibajo samo kompozicijo. Ozadje pa lahko predstavlja tudi samo barvna lisasta ploskev ali mrežasta osnova, ki pokriva celotno platno. Njegova dela so kot igrive sestavljanke, kjer se slike živali, ženske figure in ozadja med seboj prepletajo in prekrivajo ter ustvarjajo nenavadno vzdušje z živahno, dramatično in živo pisano vsebino ter dodatki kolažnih izrezkov.
― Melita Ažman, univ.dipl.um.zg. |
|
