Miha Majes
Avtor za svoja likovno dela črpa snov iz številnih virov, kot so npr. zabavna industrija, pop kultura, mainstream mediji, oglasi produktov, reklame itd. In to prikazuje na groteskno-humoren način. V svoji slikarski praksi avtor izhaja iz tradicije pop arta, bad paintinga, art bruta itn., kar želi prikazati na individualen, subjektiven način. Slikarska dela prikazujejo narativen način komuniciranja subjekta, kar avtor enači s pripovedno močjo stripa in filma. Avtorska likovna dela izstopajo zaradi živega kolorita ustvarjenega v mešanih tehnikah, z dodanim kolažiranjem številnih materialov.
Umetnik Miha Majes v svojem likovnem ustvarjanju interpretira sodobne teme hedonističen družbe konzumemarizma. Avtor za svoje delo išče snov v krestivnih industrijah, kot so animirani filmi, stripi, igrače, video igre, kot tudi v vsakdanjem (geo)političnem dogajanju. V štirih digitalnih grafikah avtor kritično narativno opozarja na paradoksalnost življenja v neoliberalnem sistemu in to subverzivno prikaže. Ikonografsko avtor izhaja iz tradicije POP kulture, (digitalne)grafike riše z groteskno ekspresivno risbo v živih barvah in s tem želi ironično poudariti na sam (ne)smisel konteksta družbeno-političnih razmer, kot so politična represija, vprašanja geo inženiringa in vremenske modifikacije, kolekcioniranje dobrin in prehrambne verige multinacionalk. Miha Majes v seriji slikarskih del večjih formatov z motivi poznanih iz kontekstov pop-kulture, zabavne industrije ali potrošniškega blaga (hrana, igrače) definira in raziskuje lastno identiteto na temeljih nostalgije iz otroštva. Rekonstrukcija momentov otroštva je na materialni ravni prisotna na način, da avtor, za potrebe dela rekonstruira in reciklira stare slikarske podokvirje in slike, na katere zelo površinsko/provizorično naveže odpadni, reciklirani material (npr. kartonaste škatle, stiropor, plastične vrečke) z namenom, da se podoba razgrajuje in razpada, že med procesom kreacije, kot nekakšni neulovljivi, zamegljen spomin preteklosti. Efemernost in ranljivost umetniških del priča o šibki plati produkcije in distribucije v sodobni potrošniški družbi kapitalizma. |
|
