MILENA KAFOL in MIHA PERČIČ

Vabimo vas na odprtje razstave
magistrice slikarstva MILENE KAFOL
in mag. likovnih umetnost MIHA PERČIČA
ki bo v sredo, 8. februarja 2017, ob 12. uri, v GALERIJI DR. CENETA AVGUŠTINA
na Zavodu za varstvo kulturne dediščine, OE Kranj,
v sklopu dogodkov vezanih na Prešernov smenj.
Umetnika bo predstavila umetnostna zgodovinarka Melita Ažman.

Razstava bo na ogled do 4. marca 2017.
​​

---

Foto mix Cveto Zlate

​

Foto mix Melita Ažman
​

MILENA KAFOL
ABSTRAKTNE METAMORFOZE

Likovni svet magistrice slikarstva MILENE KAFOL se odraža skozi proces razvoja raziskovanja ter odkrivanja sebe in vloge osebnega izraza, v svetu današnje umetnosti. Pogled na bistvo, je v njenih delih še vedno globoko zakoreninjen v zavestnem in nezavednem izražanju. Kaj nam želi sporočiti z abstrakcijo, v kateri vidi edini smisel svojega razvoja. Z raziskovanjem sledi pionirjev te veje, si je začrtala svojo pot, ki vodi k absolutnem.
Njena dela kažejo procesualni odnos. Občasno nam s posameznimi izseki, še dopušča interpretacijo zaznavnega sveta. Po drugi strani pa se umika v šifrirani svet, zaznamovan z likovnimi elementi in simbolično konotacijo. Tako lahko ob pogledu na izbrana dela govorimo o treh fazah. Te zelo nazorno kažejo svojo vlogo raziskovanja.
V zgodnejših delih na primer vidimo poudarek na svetli ploskvi, v nevtralnem neskončnem prostoru, na katerega postavi centralno poudarjeno mrežo, sestavljajočo iz različno oblikovanih in obarvanih štirikotnikov, v katerih je prisotna tekstura. Pojavijo se posamezni elementi trikotnika in kroga, celota pa je dopolnjena z linijsko risbo, ki nas spominja na nekakšne impulze, a hkrati skrivnostne zapise, skozi katere delo postane mistična celota. Živahne barve, kažejo urejeno a hkrati razgibano tlorisno zasnovo piranskih streh, kjer gre za abstrahiran oris naravnega prostora.
Zatem nastopi prehodna faza, kjer poseže po duhovnem, odmaknjenem od prepoznavnosti, in oprijemljivosti. "Minevanje" so dela, ki nas potegnejo z neposrednostjo, drugačnostjo in skromno barvno paleto. So kot knjiga ali zapis. Imajo sporočilnost. Zabrisanost in plastenje, kot tudi razlivanje, prekrivanje in prepletanje in te premišljeno izbrane barve oznanjajo prehod. Prevladuje črno-bela barva, prisotne pa so tudi sivo-modra kot tudi rdeča barva. Zapuščanje razumnega, obeleženega s spoznanji in odkritji dotedanjega življenja, ji nakazujejo pot v nezavedno, neznano, neodkrito a čustveno definirano območje. Zapušča in osamosvaja se sveta polnega informacij. V križu, simbolu povezovanja zemlje in neba, ki leži na statičnem kvadratu, trdni zemeljski, zavestni osnovi, se v križišču črne ploskve spominjajoče na luknjo, rojeva novi svet. Črna barva nima negativnega prizvoka, bolj ali manj imamo občutek, da nadaljuje stanje prehoda, kjer odvrže vse, kar jo omejuje in se prepusti breztežnosti.
V zadnji tretji fazi nas vodi skozi ločene ali v triptih združene svetove, kjer prehaja iz domišljijsko reducirane in zabrisane barvne pokrajine, do geometrijsko osmišljenega prostora in čiste prehodne plasti, praznine, a hkrati jasnosti in razsvetljenja, ki jo definira skozi barvno simboliko.
Prelom in odmik od vidnega je pri Mileni Kafol zavestna odločitev, zaradi želje po odkritju nečesa višjega, lahko bi rekli nečesa kar ne moremo definirati samo z razumom, gre za filozofijo, istočasno pa je to dejanje, v katero se umetnik zateče, ko opusti vse moteče elemente in se umakne v svet duhovnega, mističnega, senzibilnega, a hkrati nezavednega sveta, ki gledalcu ostaja večna neznanka.

                                                                                    Melita Ažman, univ.dipl.um.zg.

​

MIHA PERČIČ
DVOJNOST / DUALIZEM – DVE BARVI in ŽIVALI POD TRIGLAVSKIM RAJEM

Belina praznega papirja je prostor miru in pričakovanja, ki s svojo krhkostjo, hladnostjo in izolacijo, prebuja inspiracijo magistra likovnih umetnosti Miha Perčiča. Je prostor razsvetljenja in iskanja notranjega miru, saj mu le-ta dopušča, da se prepusti vznemirljivi želji po zapolnitvi te neskončnosti, ki se mu vedno znova prikazuje kot knjiga, polna sledi in odkritij. Zbirka grafične pripovedi je tista iz katere se rojevajo nove oblike in odpirajo novi svetovi.
Grafike predstavljajo dva cikla: "Dvojnost" in "Živali pod Triglavskim rajem". Povezuje jih dvojnost, dva pogleda, dva vidika ali dve predstavi, na osnovi dveh barv. Dela nastajajo z uporabo grafičnih tehnik globokega tiska: suhe igle in aquatinte ter visokega tiska: lesoreza. Že sama tehnika v svojem postopku nosi dvojnost, razkrito v negativu, kjer se odkriva izhodiščna risba in pozitivu, odtisu torej končnemu rezultatu. Le-to dosega s primarnimi likovnimi elementi kot so točka, črta, svetlostni toni in z barvo. Ustvarjene ploskve in oblike pa hkrati tudi kažejo na lastnosti tehnik in različnih matric uporabljenih pri samem postopku. Dela visokega tiska navezujoča se na grafike "Domino", "Domino emocije", "Digitalnega hrošča" ter "Gori na gori gori", izstopajo po svoji barvni intenzivnosti. Odtisi kažejo na strukturno in teksturno prepletanje, naravnega, kot umetnega posega v matrico, med katerimi umetnik išče harmonijo, ravnovesje ter nasprotja in iz tega izhajajoč dosežen željeni učinek. Izbor rdeče kot črne barve, nadaljuje dvojnost hladno-toplega, kot tudi pozitivno negativnega prizvoka, ki ga raziskuje v stiliziranem nasmešku "Domino emocije". Gre za vsem znano grafično upodobitev obraznega izraza "smiley". V tem primeru vidimo raziskovanje načina, kako lahko določena barva in tekstura ploskve vpliva na našo zavest. Razpoloženje obraza se tako poleg samega izraza na osnovi barve spreminja, jača ali upada. Delo "Digitalni hrošč" z rastrsko osnovo je kot plošča na kateri se hranijo urejeni zapisi. Stiliziran hrošč mehča strogost in urejenost ter izstopa s svojo organsko obliko iz geometrijsko osmišljene celote. Navdih pa ni podvržen le digitalnemu svetu iz katerega črpa svoje ideje, temveč se skriva tudi v naravnem okolju, obdajajočih predmetih ter odmiku v abstrahirano. "Gori na gori gori", predstavlja igro med barvo, linijo in ploskvijo, med močjo, žarčenjem in poskusom ustvariti iluzijo prostora, tako z goščenjem linij, točk kot upoštevanjem vloge barve, kjer se hladno odmika in deluje težko, toplo pa se približuje in vznemirja.
Iz iskanja oblik in možnosti, ki mu jih dopuščajo te manipulacije je nastal tudi sklop del "Živali pod Triglavskim rajem". V njem vidimo stilizirane in na likovne elemente reducirane podobe tako Triglava, kot živali, katerih skupna točka je tehnika suhe igle. Barva tu postaja nežnejša, izstopa slikovitost in ostre linijske potez. Ploskev gradi s pomočjo linij, točk in krogov, ki ustvarijo teksturo in dinamiko. V izbiri likovnih elementov izstopa trikotnik, ki ne predstavlja popolne oblike, temveč je kot osnovni gradnik iz katerega izhaja. Saj le-ta vzbuja ostrino, to lastnost pa lahko primerjamo tako s Triglavom kot tudi sovo in s škorpijonom. Barva, ki predstavlja rdečo nit vseh del, pa v sebi nosi sporočilnost, strast, moč in poudarek na emocionalni reakciji, ki jo vzbudi v gledalcu.
Z lahkotno igrivostjo se Miha Perčič podaja v svoj, z grafiko prepleten svet, polen inspiracije in pričakovanj, ki mu vedno znova daje navdih, iskati nove rešitve in ga odrešuje tiste praznine, belega neskončnega papirja, ki samo čaka na njegov naslednji korak.
                                                                                                                                                                                                                                Melita Ažman, univ.dipl.um.zg.