Andreja Srna
(1992)
Leta 2014 je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani na slikarskem oddelku in istega leta nadaljevala z magistrskim študijem, tekom katerega se je izpopolnjevala tudi na študijski izmenjavi na National College of Art and Design v Dublinu. Leta 2017 je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani dokončala magisterij. Dela v Radovljici in Loškem Potoku. Andreja Srna je predstavnica mlajše generacije umetnic. Zaključila je magistrski študij slikarstva na ALUO v Ljubljani. Njena umetnost kaže preplet med realističnim in abstraktnim svetom. V njej se prepleta doživeta, s čustvi zaznamovana življenjsko, fantazijsko in domišljijsko opevana zgodba. Razpetost med enim in drugim je kot moč, ki jo vleče zdaj sem, zdaj tja. Odločilne misli pa podreja razpoloženju. Njen slog ni ostro začrtan, ni strikten ali jasen, a vendar je prepoznaven.
Dela z naslovom "Odsevi" so nastala ob razstavi Ex-tempora na Bledu. Sam naslov se prepleta z mislijo med oprijemljivo realnostjo in njenim odsevom, a vendar je ta dvojnost v neki meri tudi simbolično obarvana in zaznamovana. Dvojnost pogleda ter deljenje zaznav na vidne in tiste prikrite elemente, ki jim sicer ne namenimo tolikšne pozornosti, nas pa navdihnejo in se nas dotaknejo kot tudi pogled skozi drugo perspektivo, povezujočo se z lastnostjo človeka in s stvarnostjo, ki nas obdaja. Tako so dela spoj slikarske in risarske interpretacije obdajajočega okolja kot tudi spominov iz popotovanj in doživetij. Zgodbe, vpete v slikarsko polje po barvni paleti delimo na dve skupini. V prvi imamo Blejski otok ter sliko iz katere bi lahko razbrali, da gre za upodobitev manjšega koncerta. Obe deli izstopata po izrazito mračnih barvah, kjer se prepletajo in nadvladajo celoto modri in črni toni. Dve popolnoma si nasprotni zgodbi. Dva kontrasta, na eni strani z rahlo dramatično zgodbo in vprašanju o sami ideji, ki jo avtorica želi posredovati ter na drugi strani sproščen dogodek v mestnem ambientu. Zanimiva je risarsko zastavljena pripoved obrobe elementov kot tudi detajlnih izpeljav. Lahko bi govorili o skici v sliki, ki ponekod prehaja v stilizirano in bledečo podobo, umikajočo se v abstrakcijo in nerazpoznavno gmoto. Ta postane čisto nasprotje realistično osmišljeni upodobitvi. V drugem sklopu del se prepletajo svetlejši toni ter kontrastna zgodba med toplimi in hladnimi barvami. Celota postane spoj plastenja barvnih ploskev in nemirnega ekspresivnega izraza kot nasprotje lahkotno začrtani linijski izpeljavi, v katero je zavita zgodba. S pomočjo linije nastajajo različni vzorci, narava ter detajli oziroma fragmenti struktur, v katerih prepoznamo tudi zid. Prisotna je tako žival kot človek, a vendar le kot izsek. Prevlada pa arhitektura v vsej svoji raznolikosti in pestrosti, ki se ne navezuje samo na določeno mesto, temveč presega naše meje. Pred nami je dinamičen svet postavljen na glavo, ki v svoji dvojnosti in zasičenosti konkurira umirjenosti in siceršnji spokojnosti izžarevajoče zgodbe. ― Melita Ažman (univ. dipl. um. zg.) |
|
