Gostovanje LIKOVNEGA DRUŠTVA KRANJ v Lokarjevi galeriji

Vljudno vabljeni na razstavo umetnikov Likovnega društva Kranj, ki bo v petek 27. marca 2015, ob 19 uri, v Lokarjevi galeriji v Ajdovščini.

Predstavili se bodo:
KLAVDIJ TUTTA ● KLEMENTINA GOLIJA ● KAROL KUHAR ● FRANC VOZELJ ● IRENA JERAS DIMOVSKA ● LOJZE KALINŠEK ● BRIGITA POŽEGAR MULEJ ● IRENA GAYATRI HORVAT ● BOGE DIMOVSKI ● JOŽE ERŽEN ● 
BOLESLAV ČERU ● JANEZ RAVNIK ● MIHA PERČIČ ● ZMAGO PUHAR ● TOMAŽ ŠEBREK● IZTOK ŠMAJS MUNI ● BISERKA KOMAC ● BONI ČEH ● FRANC BEŠTER ● CVETO ZLATE ● ANDREJA ERŽEN ● JAKA BONČA ● 
PETER MAROLT

Razstava bo na ogled do 17. aprila 2015.

Foto Lojze Kalinšek.

Foto Melita Ažman.

Katalog:

Likovna dela so plod zavestnega in podzavestnega ustvarjalnega hotenja, s premišljenimi kompozicijami in osebno izpovedjo posameznika in zato si lahko v tem sklopu predstavljenih del ogledamo različne poglede in tehnike v podajanju likovnega razmišljanja.
FRANZ VOZELJ je predstavnik klasičnega slikarstva, ki s pomočjo študijskega pristopa razkriva plastičnost in telesnost človeka. IRENA JERAS DIMOVSKA upodablja z linijo nakazane ženske akte v prepletu s krajino in intenzivno barvno paleto, ki še bolj razgiba samo kompozicijo. LOJZE KALINŠEK združuje različne tehnike, ki jih izkoristi do potankosti, za mitološko tematiko v kateri pozornost nameni ženski podobi.
FRANC BEŠTER pod vplivom nadrealizma črpa ideje za svoja dela iz sveta sanj, ter jih podaja z duhovitim metaforičnim likovnim jezikom. CVETO ZLATE kaže družbenokritičen pogled na stanje sveta skozi živalski svet s spremnim duhovitim in sarkastičnim tekstom. ANDREJA ERŽEN se ukvarja s svetlobnimi instalacijami, ki jih vmešča v urbani ali galerijski prostor, ter na ta način vzpostavlja komunikacijo z gledalcem. KLAVDIJ TUTTA dopušča opazovalcu fizičen poseg v samo kompozicijo z posameznimi gibljivimi elementi, ki iz ploskovitosti vse pogosteje prehajajo v 3D prostor. BONI ČEH gradi svojo kompozicijo pod vplivom kubizma, s pomočjo detajlov iz figuralnega in živalskega sveta, ter z abstrakcijo. BISERKA KOMAC se izraža skozi večplastnost dela, ki je zabrisano a hkrati nakazano, s polno domišljije in poudarjeno z močnimi barvami.
BRIGITA POŽEGAR MULEJ ustvarja v tradicionalnem slikanju krajine z namenom vzpostaviti stik človeka z naravo in vanjo prenesti svoja opažanja in zaznave. IRENA GAYARTI HORVAT izraža čustvena doživetja, ter povezavo z naravo, v kombinaciji z arhajsko pisavo glagolico, ki vsebuje sporočilo slike. KLEMENTINA GOLIJA zajema v svoja dela realistični izsek iz tiskovin in abstraktni slikovni jezik, ki ju dodela z grafičnimi znaki, ter harmonično barvno kombinacijo. BOGE DIMOVSKI ustvarja abstraktno krajino v komplementarnih barvnih odnosih, ki temelji na razpoloženjskih trenutkih. KAROL KUHAR je razvil svojo tehniko s katero dosega efekte teksture, strukture in reliefa s pomočjo izrabljenih offset plošč, lepila, izmenično uporabo ognja in vode, ter barve. JOŽE ERŽEN v svojih delih kaže sledi svoje kiparske izobrazbe, ki jih vnaša v čutne barvne ploskve s katerimi izraža dojemanje mediteranske krajine. JANEZ RAVNIK pod vplivom Mediterana upodablja naravo na abstrahiran način z premišljeno razporeditvijo elementov na površini. BOLESLAV ČERU gradi svoje kompozicije na abstrahiran način, s pomočjo vertikalnih in horizontalnih linij, pravokotnikov, ter barvo, v kateri se odraža struktura potez.
IZTOK ŠMAJS MUNI razmišlja skozi vzorce, ki nastajajo s pomočjo neskončne
variacije elementov in barv. MIHA PERČIČ svoj likovni jezik prikazuje skozi dvogovor slikarskega in grafičnega pogleda, z uporabo osnovnih geometrijskih likov v prostoru. ZMAGO PUHAR gradi svoje kompozicije z osnovnimi elementi kot so linija, kvadrat, trikotnik in barva, s katerimi ustvari harmonično in razgibano celoto. TOMAŽ ŠEBREK raziskuje različne likovne postopke, ki mu omogočajo vračanje nazaj v prečiščenost in preprostost, hkrati pa gradnjo strukturne kompozicije. JAKA BONČA ustvarja s pomočjo računalnika, ki mu omogoča manipulacijo osnovnega elementa, s katerim doseže iluzijo 3D prostora. PETER MAROLT v svojih delih uporablja različne materiale in pristope s katerimi želi skonstruirati premišljeno celoto, ki jo dosega tudi s pomočjo odnosa med svetlim in temnim. 

                                                                                  Melita Ažman, univ.dipl.um.zg