KLAVDIJ TUTTA - Mediteranski svetilniki in plovila

Vljudno vabljeni na otvoritev razstave Mediteranski svetilniki in plovila, 
Mag. likovnih umetnosti KLAVDIJA TUTTA, ki bo v četrtek, 23. aprila 2015, ob 18 uri, na Velenjskem gradu na Ljubljanski cestai 54 v Velenju. 

Kustosinja razstave: Mag. Milena Koren Božiček.
Razstavo spremlja katalog z besedili avtorjev: Milček Komelj, Milena Koren Božiček, Melita Ažman in Franc Obal.

Razstava bo na ogled do 6. junija 2015.

Del razstave Klavdija Tutte bo od 4. maja 2015 do 18.junija 2015, na ogled tudi v Vili Bianci na Starem trgu 3 v Velenju.

KLAVDIJ TUTTA - Mediteranski svetilniki in plovila
slike in skulptoslike

Klavdij Tutta se je rodil 1958 v Postojni. Leta otroštva je preživel s starši v Novi Gorici. Po končani osnovni šoli se je vpisal na Šolo za oblikovanje v Ljubljani. Učil se je pri profesorjih: Tinci Stegovec, Antonu Žnidaršiču, Milanu Butini, Francetu Peršinu, Janezu Grudnu, Tomažu Kržišniku in Gorazdu Šefranu. Nadaljnje šolanje na Akademiji za Likovno umetnost pri profesorjih: Metki Krašovec, Janezu Berniku, Zvestu Apolloniju, Gustavu Gnamušu in Bogdanu Borčiču. Pri slednjemu je tako diplomiral kot zaključil podiplomski študij grafike. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko in objekti. Imel je preko 200 samostojnih razstav, sodeloval pa je na več kot 300 skupinskih doma in po svetu. Za svoje delo je prejel 61 domačih in mednarodnih priznanj. Med nagradami izstopajo tiste, ki jih je prejel na mednarodnih bienalih v Ljubljani, Barceloni, Seulu, Cadaquesu, Lodzu in Beljaku. Od leta 1981 je član DSLU. Leta 1992 je bil izvoljen za predsednika Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije. Leta 1993 pa je ustanovil likovno delavnico "Slovenija odprta za umetnost", ki že več let poteka na Sinjem Vrhu. Živi in ustvarja v Kranju.

»Klavdij Tutta o modernem slikarstvu razmišlja kot o dinamičnem virtualnem svetu, organizmu, razpetem po površini in v prostoru. Slike prehajajo v tretjo dimenzijo, medprostori pa so nove možnosti za vzpostavljanje stikov z novimi formati in vsebinami. Največjo pozornost osredotoča na barvno strukturo širokega spektra in močne intenzitete, in to v različnih razsežnostih in pri vseh dimenzijah slik, od kvadratnih, pravokotnih, izrazito horizontalnih do ozkih vertikalnih trakov. Vsa dela so v intenziteti stopnjevana od ene do druge skrajnosti, ki jih v najnovejših delih formatira še z vertikalnimi »ročaji«, ki omogočajo, da si sliko gledalec prilagodi po izrezih, v katere se želi bolj poglobiti. Prostorsko gradnjo slik Klavdij Tutta že vrsto let presega s kompatibilnimi slikami različnih velikosti v medsebojni navezavi s prostorom kot refleksijo Polifemovega očesa in s prevladovanjem čvrste barvne magme ter s kotnimi slikami kot presežki izven slikovnega polja.

Klavdij Tutta je zrasel iz generacije slikarjev in kiparjev leta 1982 ljubljanske likovne akademije, ki je opazno zaznamovala umetniško sceno. Na meji te generacije se začenja kar nekaj novih poglavij sodobne umetnosti, ki so jo oblikovali še drugi predstavniki te generacije. Prepričljivo so napovedali skorajšnje spremembe, ki so jih tudi v tem primeru kot tudi skoraj ob vseh drugih spremembah sistemov prvi odstrli prav umetniki.

Tutta je izrazit predstavnik genius loci z izvirnim prispevkom k raznolikosti slovenskega krajinskega miljeja, dograjenim s svojimi specifičnimi, individualiziranimi in prečiščenimi elementi v ohranjeni kontinuiteti. Motive tako rodne Primorske kot kasneje Gorenjske avtor formatira z ožarjenimi barvami in v dinamičnih strukturah ter v nasledstvu nove podobe, s katero je začel v osemdesetih skupaj s svojo Generacijo 82. Iz zagona nove podobe in neoekspresionizma so poleg Klavdija Tutte še nekateri posamezniki razvijali samostojne avtopoetike. Metodičnost in sistematika njihovih predhodnikov v sedemdesetih pa sta jim bili v pomoč za usmeritev v razmišljanja in senzibilnost, ki se je predvsem iz minimalizma razvila v razgibano barvitost. Dela Klavdija Tutte so razpeta od miniatur do velikih galerijskih formatov, v katerih je spojen mediteranski minimalizem žarečih in ožarjenih barv z alpsko ostrino konstrukcije vseh mogočih oblik.«  
                                                                                        Mag. Milena Koren Božiček