cikel SLUTNJA IDEALNEGA SVETA, SLEDI ČASA, KORAKI MEST

Vabimo vas na odprtje razstave akademske slikarke IRENE GAYATRI HORVAT, ki bo v Mali galeriji Likovnega društva Kranj v torek, 1. julija 2014, ob 19 uri. Razstava bo na ogled do 29. avgusta 2014. Umetnika bo predstavila umetnostna zgodovinarka Melita Ažman. 

Dela Irene Gayatri Horvat so polna misticizma in duhovnosti, kar nas ne bi smelo presenetiti, saj je svoje vtise iz potovanj, med drugim iz Indije, Nepala, Tibeta ..., zbirala v obliki dnevniških zapisov – frotažov. Močan vtis le teh je še danes izrazito prisoten v njenem umetniškem delu, tako likovnem kot tudi v poeziji. Sicer pa so njena dela odgovor na stanje sveta in umetnosti, prikazujejo simbolično realnost njenih doživetij, ki jih iztisne iz duše in prenese na platno. Na današnji razstavi se nam bo predstavila z novim ciklusom: Slutnja idealnega sveta, sledi časa in koraki mest.

Čutiti je navdih ezoteričnih ved, ki se ukvarjajo s človekovim raziskovanjem notranjega sveta, njegove duše. Z odkrivanjem notranjosti pa postajajo svari vedno bolj jasne in razkrite. Mandala – forma, ki jo avtorica pogosto uporablja, velja za proces meditacije oziroma naslikane molitve, s pomočjo katere človek prehaja v višje nivoje zavesti, se navezuje na njene poti v Himalajo. Označujejo jo sveti krogi, ki se povezujejo s pojmi, kot so molitev, meditacija in zdravljenje. Na podlagi svete geometrije, ki uravnava človeško energijsko polje, se srečujemo z jasno zgradbo slik, ki imajo svoj pomen in namen. Le-te gradi s krogi in kvadrati, v katere vnaša glagolico kot simbol zgodnjega krščanstva in predstavlja kontrast vzhodni umetnosti. Arhaična glagolica namreč izvira iz staroslovanskih jezikov v 9. st. in so jo uporabljali tako za verske kot posvetne namene. Sicer beseda »glagolati« pomeni govoriti, kar se zelo lepo zlije z samim namenom, ki se skriva za pisavo, saj avtorica na ta način na slikah izraža čustvena doživetja v poetično-liričnih verzih, ki pa istočasno nosijo tudi funkcijo naslova samega umetniškega dela. S pomočjo teh vtisne dušo vsaki sliki posebej. Nanosi barve so posledica vibracij energije. Z uporabo zlate in srebrne pa še poveča energetsko polje slike. Njena dela niso dramatični prostori, gre za meditativni karakter in kaže na neprestano likovno in konceptualno spraševanje. Za mandale umetnica pravi, da naj bi izpolnile želje posameznika in odsevale pozitivno energijo na tistega, komur so namenjene. Moč, ki izhaja iz središča mandale, predstavlja ljubezen, resnico, harmonijo in mir, prešla naj bi v prostor in okolje in ravno tako navdušila opazovalca in ga spodbudila, naj poišče lastno središče.

V njenem opusu se srečamo s kolažno tehniko, s frotažem, pomembno vlogo pa zanjo igra tudi risba. Njena platna so kolažirana s pomočjo plastenja, saj jih ročno gradi med samim postopkom dela. Vanja vključuje tudi frotaže – odtise, beseda prihaja iz francoske frotage – otiranka in je tehnika prenašanja teksture, fakture ali strukture predmeta, podlage na papir z drgnjenjem grafita, ki jo je med iskanjem nove izrazne možnosti leta 1925 razvil surrealist Max Ernst, prisotna je tudi v grafičnih tehnikah. Ta tehnika pa asociira tudi na minljivost. V delih Irene Gayatri Horvat pa ima namen ohranjanja, zato jih odvzema v svetiščih in cerkvah po svetu in predstavljajo sledi romarjev, ki so jih tam pustili skozi stoletja in nje same. Ravno te energije preteklosti in sedanjosti, ki jih začuti v trenutkih snemanja odtisov, nam kažejo njena ekspresivna dela. Izbira tonov ni naključna, pomembno ji je bistvo in to primerja z mehkobo črno bele fotografije, ki vzpostavi s čustvi nabito tonsko paleto. Sicer pa je pri njenih delih drugih ciklusov prisoten tudi močan in živ kolorit. Med drugim za grajenje uravnoteženih kompozicij uporablja likovne elemente, kot so linije, krogi, polkrogi, kvadrati, pravokotniki, ter kontrolirane megličaste nanose barve in dripping, zaključuje pa jih z lazurnimi nanosi.

Njena dela tako prikazujejo preplet kultur in tradicij, vtisov narave in povezovanja z njo, sicer pa ima vsaka slika svojo zgodbo. Vodilo pa je želja prebuditi gledalčevo zavest, da bi končno spregledal in spoznal, kaj zamuja z odrekanjem osebnih doživetij.

                                                                                   Melita Ažman, univ.dipl.um.zg.