|
Vabimo vas na odprtje razstave Mozaik podzavesti, umetnika KAROLA KUHARJA, ki bo v torek 1. septembra 2015 ob 19:00 uri v Mali galeriji. Umetnika bo predstavila umetnostna zgodovinarka Melita Ažman  Foto mix Lojze Kalinšek in Melita Ažman. MOZAIK PODZAVESTI
Karol Kuhar se v svojih delih predaja navdihu pokrajinskih ambientov, ki ga obdajajo in iz katerih črpa neusahljivo energijo in željo po spoznanju in prehodu v višje duhovne sfere. Kompozicije, ki so plod nenehnega dvogovora med okolico in umetnikom, nastajajo kot abstraktne krajine, ki zaobjemajo tako pogorje, kot nižinske predele, prevladuje pa njegov osrednji motiv reke in njene okolice. Reko si lahko predstavljamo kot njegovo življenjsko pot, ki ni lahka in njegovo borbo za preživetje, hkrati pa je to tudi njegov vir moči, ki ga neprestano obdaja in mu omogoča to raznolikost in razgibanost, ki ju lahko vidimo v njegovih delih. V svoje likovne kompozicije pa med drugim vključuje tudi drevesa, ki s svojo obliko in rastjo simbolizirajo razvoj človeka, hkrati pa deblo in krošnja, ki se vzpenjata proti nebu simbolizirata tudi povezavo med nebom in zemljo, ter zemeljskim in duhovnim življenjem. Njegov razvoj je odraz spoznavanja samega sebe in hkrati iskanja idealnega izraznega sredstva, ki bi mu omogočil prenos trenutnega občutenja v najbolj prepričljivi obliki. Tako se zateka k aluminiju oziroma uporablja odvržene offset plošče, ki mogoče ob sami misli na material najprej vzbudijo nek hladen občutek, ki pa se ob pogledu na sliko razblini. Delo nastaja s plastenjem raznolikih delčkov aluminija, ki jih dodatno obdela, preden jih vključi v kompozicijo, ki mu jo narekuje podzavest in z njo povezan notranji glas. Sam material pa mu zaradi svojih lastnosti, nudi prosto pot v igri naključij, ter mu omogoča ustvarjanje efektov presenečenj in nenavadnih kombinacij. Slike oblikuje do najmanjše podrobnosti, z nanašanjem lepila, barve in aluminija, ter izmenično uporabo ognja in vode. Vse to pa dodela z roko, da doseže željen rezultat teksture, strukture in reliefa. S tem pa ustvari tudi slikovitost in tonsko variabilnost. Vidimo lahko vse lastnosti od gladkosti, raskavosti, reliefnosti, trdnosti mehkobe, kot tudi toplo hladne odtenke, sijoči in mat efekt, ter igro svetlobe in sence. Njegova barvna paleta najpogosteje vsebuje odtenke rjave, ki ponekod že vzbuja videz rje in je produkt zažiga, ter rdeče in odtenke modre oljne barve. Prevladuje pa srebrna barva materiala. Če barvo gledamo skozi njeno simboliko, lahko prvi dve barvi označimo za topli drugi dve pa za hladni. V rjavi vidimo povezavo z naravo, mirom in varnostjo, medtem ko v rdeči vidimo namigovanje na prelom, aktivnosti, dinamiko in na nevarnost. V modri barvi, ki je avtorju zelo pri srcu vidimo vodo, nebo, daljavo, hrepenenje, obstojnost in iskanja svoje osebne sreče. Medtem ko srebrna deluje očiščujoče in harmonično. Kuhar je torej v novem ciklu pokazal individualen pristop do načina dela in uporabe materiala. S preudarnostjo in potrpežljivostjo, ki ju vnaša v svoja dela pa je prikazal sklop čudovitih naravnih pokrajin skozi oči umetnika, ki je vzpostavil neko duhovno povezavo z naravo. Melita Ažman, univ.dipl.um.zg.
0 Comments
Vabimo vas na odprtje razstave Brezčasje, fotografa EMILA JALOVCA, ki bo v torek 25. avgusta 2015 ob 18:00 uri v Mali galeriji. Umetnika bo predstavil ddr. Damir Globočnik. Razstava bo na ogled do 29. avgusta 2015. Sponzor razstave je bar Žmavc, Ljubljana. Ciklus barvnih in črno-belih fotografij Emila Jalovca z naslovom Brezčasje / Timeless / Atemporal odlikuje konceptualna jasnost. Avtor se je odločil v enovito fotografsko pripoved in v harmonično galerijsko postavitev povezati fotografije naravnih prizorišč in drugih motivov, ki nas vabijo v brezčasno večnost, v kateri se odpira možnost za trenutke kontemplativne zazrtosti v prostore narave in v posameznikov notranji svet. Zato na fotografijah ni slikovitih učinkov, pogledov ali lokacij, ki bi jih že na prvi pogled lahko prepoznali oziroma jih geografsko umestili. Prevladuje lirična razpoloženjska ubranost. Modrina neba in nočnih prizorov se pri barvnih fotografijah ponekod preliva v malone monokromno barvno interpretacijo, ki bi jo lahko povezali z občutenjem neskončnosti vesolja.
Izbor fotografij, ki so se uvrstile v ciklus, je rezultat tehtnega razmisleka. Na njih so predstavljeni različni motivi, vendar so kompozicijske rešitev sorodne, kar nakazuje na pretehtano načrtovano sopostavitev v razstavnem prostoru, ki temelji na dialogu črno-belih in barvnih fotografij, razvitih na različno velikih formatih. Na fotografijah se pogosto srečujemo s središčno kompozicijo z enim osrednjim motivnim poudarkom, na primer z izvorom svetlobe – soncem ali bledo luno. Fotografije osamelih dreves imajo simbolen podton. Podobno velja tudi za ptice in za piramidalne oblike. Fotografske motive povezuje tudi dejstvo, da so posneti v zahtevnih svetlobnih pogojih. Svetloba ponekod zariše silhuete osrednjega motiva, spet drugje se igrivo sprehaja po vodni in peščeni površini ali pa se prebija skozi gozd ter oblikuje odsev motiva na vodni gladini. Emil Jalovec, ki se ukvarja tudi s profesionalno fotografijo, se je leta 2013 predstavil v Kranju s fotografskim ciklusom Opomin življenju (ZZKT Carnica). Ciklus je po zaslugi postavitve na pročelja zapuščene hiše v starem mestnem jedru zbudil precej pozornosti. Tudi tokratni ciklus Brezčasje priča, da se srečujemo z zanimivim fotografom z jasno ustvarjalno vizijo. ddr. Damir Globočnik |
Arhiv objav
December 2023
|
RSS Feed
