cikel slik DEVET KRAT DVANAJST

Vabimo vas na odprtje razstave dr. arhitekturnih znanosti PETRA MAROLTA, ki bo v Mali galeriji Likovnega društva Kranj, v torek 2. septembra 2014 ob 19 uri. Arhitekta bo predstavila umetnostna zgodovinarka Melita Ažman.  Razstava bo na ogled do 25. septembra 2014. 

PETER MAROLT -  DEVET KRAT DVANAJST

Peter Marolt predstavlja sodobnega univerzalnega človeka – Uomo univerzale, kakršnega poznamo še iz časov renesanse. Njegov interes se ne omejuje samo na arhitekturno področje, temveč se posveča tako likovnosti, oblikovanju, kot tudi poeziji- Haiku in znanosti o čemer priča njegova doktorska disertacija - O pomenu likovnosti za arhitekturni prostor. Znanstveno raziskovanje in razmišljanje je prisotno na vseh področjih njegovega udejstvovanja, ko vtise iz narave prenaša na premišljeno izbrano podlago s teksturo, izborom barve, ter pretehtano postavitvijo likovnih elementov s katerimi gradi oblike in prostor.

Avtor uporablja majhen format ker pravi, da se tudi v majhni sliki vidi velika, hkrati pa mu ta format odgovarja. Sama odločitev za uporabo le tega, se navezuje na poklonjeno miniaturo Fondaciji Luciana Benettona, ki je imela format 10 x 12 cm in pri kateri naj bi šlo za napako v spremnem tekstu ali kasnejšo spremembo mer platna, ki so ga poslali. Njemu pa je bilo razmerje 9 x 12 cm lepše, zato ga je uporabil in tako je Mala galerija postala idealni prostor za razstavo le tega. Sicer pa so razstavljena dela nastala, kot vaja za pripravo poklonjene slike. Tu razstavljena dela so: slike, kolaži in asemblaži, narejeni z uporabo mešanih tehnik, čeprav je bila vizija avtorja najprej kolaž, a ker mu je potiskanega svilenega papirja zmanjkalo že po nekaj slikah, je bil prisiljen preiti na akrilno tehniko, tkanino, mrežico in pesek. Za podlago pa je uporabil različne materiale, kot so vezana plošča, panelna plošča in papir, ki že v osnovi dajejo zanimivo teksturo in izhodišče za nadaljnji nanos barve. Dela na prvi pogled spominjajo na satelitske posnetke Zemlje in delujejo skrivnostno prav zaradi teksture oz. reliefnosti, ki se kot rdeča nit vleče skozi vsa dela in hkrati kaže na njegovo zanimanje za izraznost materije, z dejavnim in konkretnim preizkušanjem le te, ki dobi globlji pomen na svetlobi. Navidezen nered, ki ga sam primerja z uničeno fasado / grafiti mu je izhodišče za vzpostavitev novega likovnega reda in obratno. Saj je mnenja, da je lahko pretirana skromnost, strogost in očiščenost, celo moteča in včasih meji že na dolgočasnost. Zato s premišljeno uporabo likovnih elementov, kot so točke, linije, kvadrati, pravokotniki in barve gradi kompozicijo, ki je sestavljena iz razmerij med temi elementi, ki so v ravnovesju in ustvarjajo napetost. Elemente združuje po sorodnosti glede na obliko, barvo, teksturo, velikost in smer. Vedno poudari en element, ker je prepričan, da se sicer z enakomernim obravnavanjem vseh, smisel ali celota izgubi. Pomembna pa je tudi barva tako pri strukturi same površine, kot tudi z njenim poudarkom na vsebinskem delu slike. Uporablja sivinsko lestvico, črno-belo barvo, ter zemeljske barve, ki sliko omehčajo in nam jo približajo, ter modro. Karakteristična za vsa njegova dela pa je rdeča barva in sicer indijansko rdeča s katero izrazi ekspresivno čutenje in asociira na rjo železa, hkrati pa jo uporablja, da izginja v korist oblike.

Na koncu lahko rečem, da se avtor drži pravila enakosti v različnosti, ki je bistveni element likovnega izraza. Njegova igra nasprotij je prisotna povsod, tako v izmenjavi svetlobe - sence, hladno - tople barve, vertikale - horizontale, majhnih - velikih elementov, abstrakcije do oprijemljive konstrukcije. Želi nam torej prikazati odnos med njegovim notranjim in zunanjim svetom, hkrati pa na ta način izrazi svoja odkritja, vizije in mišljenja.

                                                                                   Melita Ažman, univ.dipl.um.zg.