FRANC BEŠTER in BOLESLAV ČERU

Vabimo vas na odprtje razstave dveh umetnikov:
FRANCA BEŠTRA in BOLESLAVA ČERUJA,
ki bo v torek 4. avgusta 2015 ob 19:00 uri v Mali galeriji.
Umetnika bosta predstavili umetnostni zgodovinarki Petra Vencelj in Melita Ažman.

Foto Cveto Zlate.

Foto Melita Ažman.

FRANC BEŠTER: Spomini na nočna videnja
V stvarnosti so vse »vidne lastnosti« vpete v celote stvari in pojavov. V procesu likovnega ustvarjanja pa se te celote razstavljajo in povezujejo v nove odnose.
Franc Bešter v svojih delih poskuša prikazati astralni svet oziroma stanje zavesti skozi likovno govorico. V to stanje zavesti vstopa skozi sanje oziroma, kot sam pravi: skozi lucidne sanje, ki niso več sanje ampak neko novo, višje in razširjeno stanje zavesti, v katerem je človek aktiven: razmišlja, opazuje in deluje na astralnem planu.
Na novo pretehtani predmetni svet slikar razmesti v nenavadna tihožitja perspektivično neobičajne krajinske kompozicije ter perpleksne kombinacije predmetov, ki gledalcu sporočajo, da so se konvencionalna vprašanja, merila in razmeščanja v teh delih umaknila drugačni vrsti resnice.

                    Petra Vencelj, univ.dipl. geograf in umetn. zgod., likovna kritičarka




BOLESLAV ČERU se tokrat predstavlja z novim ciklom, kjer ostaja zvest abstrakciji, kljub temu, da se globoko v njem še vedno skriva želja in zvestoba figuraliki. Motivika solin v njegovem slikarstvu ne predstavlja novosti, saj smo jo že srečali v realističnih upodobitvah krajin v njegovih risbah, ter kasneje slikah kjer je ovekovečil svoja doživljanja in občutenja strunjanskih solin. Soline so nastale na stičišču morskega in kopenskega dela in so delo človeških rok, katerih prvotni namen je pridobivanje soli, hkrati pa so sestavljene iz solnih polj, kanalov, bregov s kamnitimi zidovi, zapornic, solinskih hiš, poti in mostov in tvorijo zanimivo prostorsko ureditev in hkrati vsebujejo romantično noto, ki navdihne mnoge slikarje, da jih prenesejo na platno kot plod osebne izpovedi, zavestnega ali podzavestnega hotenja v premišljeno kompozicijo. Zapuščene soline pa postanejo zatočišče številnim živalim in hkrati nudijo priveze plovilom. V njih pa srečamo tudi zapuščena in propadajoča plovila, ki se komaj še držijo nad vodno gladino in počasi razpadajo in tonejo v pozabo. Ta osamljenost, ki jo izžarevajo in minljivost je navdihnila Boleslava Čeruja. Lahko bi bila tudi vzporednica k njegovemu življenju, kot umetniku, ki se prebija po težki in naporni poti, ter njegov pogled na svet. Kot umetnik se rad podaja na še neraziskana področja, ki od njega zahtevajo eksperimentiranje, jih nadgrajuje in jim vdihne svojo osebno noto. Tako je bila ta motivika, ki jo je že poznal ravno prava za sledečo nadgradnjo realistične upodobitve, ki je prešla v abstrakcijo z abstrahiranim načinom upodobitve. Kompozicija je nastala s pomočjo vertikalnih in horizontalnih linij, likovnih elementov, ter barvo, v kateri se odraža struktura potez.
Tako nas popelje v soline z njihovimi privezi, kjer se srečamo z njegovo interpretacijo videnega, ki nas spominja na tlorisno zasnovo in prerez. Linija je njegov osrednji likovni element s katero razdeli površino in izrazi značaj in lastnost upodobljenih oblik. Ker prevladuje ravna bela ali črna prekinjena linija, ki poteka navpično, deluje slika razumsko hkrati pa aktivno, v njej prepoznamo jambore plovil in njihove odseve v morju. Vodoravno prekinjene linije, delujejo mirno, pasivno in v njih vidimo ravnino, morje in obzorje, ter v spodjem delu slike njihov odsev. Na nekaterih delih pa je še čutiti pridih predhodnega cikla, z razgibano tanko prostoročno spiralo in zaokroženo linijo, ki nakazuje abstrahirano rastlinje in vnaša vanjo vtis gibanja in nemira ob stiku z vetrovi. Horizontalnost in vertikalnost pa kompoziciji vdihneta dinamiko. Plovila so prikazana kot liki v različnih žarečih barvah kot so: rumena, oranžna, rdeča in modra, ki so značilne za mediteransko podnebje. Barve v njegovem delu igrajo pomembno vlogo, saj skozi njih želi izpovedati in prenesti nanje izrazno moč. V ozadju prevladuje modra monokroma barva. Pri delu, ki nosi naslov Privez, pa se omeji na črno belo barvno kombinacijo in temno modro barvo, ki zaradi same barve deluje temačno, otožno in dramatično. S prelivanjem in razlivanjem barve pa vnese v sliko dinamiko in življenje.
Boleslav Čeru kompozicijo torej določa z obliko likovnih enot, ki jih na podlagi smeri, položaja, velikosti in barve povezuje v nek nov likovni red, kjer prevladuje ravnovesje in ritem in s tem doseže uravnoteženost in harmoničen kontrast, celota pa postane del nove zgodbe.

                                                                                    Melita Ažman, univ.dipl.um.zg.