IRENA OREL in EVELIN SITAR

17/11/2020

Irena Orel in Evelin Serpan Sitar
Spletna Mala galerija LD Kranj
17. november 2020

Irena Orel: »Funny Love«

Že dolgo velja, da se svet vrti okoli in zaradi ljubezni. Da je ta pravi odgovor in edina možna rešitev, verjame tudi avtorica, ki jo v svojem najnovejšem projektu Funny Love vseeno ne pojmuje na idealističen, samo pozitiven način, pač pa ravno nasprotno; ljubezen med moškim in žensko – pa tudi na splošno – se na platno izrisuje preko ironiziranih in največkrat zelo barvitih podob, ki pa s temnimi odtenki vseeno namigujejo, da je v pozitivnem vedno tudi nekaj negativnega. V svetlem nekaj temnega. To še posebej velja za trenutno nadvse turobno družbeno stanje, v katerem pa je vseeno več svetlih odtenkov. Tako kot na avtoričinih slikah, ki s prevladujočimi živahnimi toni obljubljajo luč na koncu tunela. Avtorici to predstavlja The King, vsakemu izmed nas pa najverjetneje le dejstvo, da tako kot na sliki Two Hearts are Beating Together obstaja vsaj še eno srce, en človek, ki nam je blizu. Pa čeprav nam je trenutno fizično morda (pre)daleč …

Sem Irena Orel, študirala sem likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer sem leta 2006 diplomirala na temo iz sodobne umetnosti. Istega leta sem zaključila tudi šolo za kustose na SCCA. Trenutno zaključujem magistrski študij, smer slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Živim in delam v Ljubljani

Evelin Serpan Sitar

Čakajoč na Godoja: refleksija današnje družbe. Majhen človek na vrhu stopnic, čaka,da se bo končno zgodil dogodek, na katerega čaka,čeprav ve, da je zelo malo možnosti, da se bo sploh zgodil, oziroma čaka, da bo končno na vrsti za obravnavo. Pred njim imajo prednost ostali vplivneži in razne prve dame, njegova pot do končnega cilja je posuta s trnjem. Odsev trenutnih dogodkov in stanja duha. Umetnost in z njimi umetniki v današnjem času so postali breme politične družbe, saj se jih enostavno ne sliši in ne vidi. Nakazano tudi z barvnim naborom, črno -beli svet z rdečimi akcenti, oko gledalca takoj zazna malo svetlo figuro sredi temnega kroga. Perspektiva sama nas nehote vodi naravnost v malega človeka na vrhu stopnic.

Mestni utrip: življenje gre naprej, v prvem planu vrvež ljudi, v ozadju obličje velemesta. Življenje pred Covidem-19, ustvarjeno dvolinijsko. V ospredju linija življenja, ki je poudarjena z mehkimi smermi človeških potez in razgibanosti, v ozadju pa strogost ravnih linij stolpnic. Mehkoba življenja v sobivanju s premicami življenja, ki so včasih zelo oddaljene in nedosegljive. Slika je z določenimi barvnimi akcenti rumenega balona in rdečega človečka naslikana v hladnih, pastelnih odtenkih, kar prav tako nakazuje na dvoplastnost : prvi del z ljudmi v ospredju naslikan v hladnih tonih, medtem ko je mesto v ozadju za razliko od prvega v toplih, rumenkastih in zemeljskih barvah.

Avtoportret v galeriji: v središču slike portret umetnice, ki si ogleduje likovna dela v galeriji. Njen lik je največji, ostali elementi, ki jih je številčno več so bistveno manjši. Perspektiva pogleda nas preko spodnjih elementov na sliki vodi naravnost v center slike, v katerem je avtoportret. Linijsko precej razgibana kompozicija, saj se poleg sredinskega lika, ki je okroglih in mehkih oblik, pojavlja nešteto navpičnih , vodoravnih in poševnih linij. Barvno kompozicijo uvrščamo med hladne tone, seveda pa umetnica z določenimi poudarki toplih in živih barv poskrbi za barvni nemir likovnega del.

Vikend v Provansi: za razliko od ostalih predstavljenih del s katerimi se umetnica predstavlja na tej razstavi, je ta kompozicija izrazito barvita in zelo razgibana. Razgibanost se kaže v vseh linijah, ki nakazujejo griče, v drevesnih krošnjah in tudi v uporabi in načinu nanosa barv na podlago. Barvno zelo pestra, saj se pojavijo odtenki rumene, rdeče, oranžne, rjave, za protiutež pa tudi nekaj modre in hladne sive. Pod vso to barvitostjo so mikroorganizmi črk in linij, ki so podlaga, na kateri se pojavi celotna kompozicija.

Kompozicija številka 1: Elementi v kompoziciji so nameščeni v točno določenem zaporedju in barvni harmoniji. Iz temnih barv v spodnjem delu se prek svetlejših odtenkov pogled dvigne v belino elipse, ki pritegne gledalčev pogled z obliko in svetlostjo. Življenje je polno presenečenj, za katere ne vemo kdaj in v kakšni meri jih bomo srečali, zato tudi likovni elementi in predmeti na kompoziciji prinašajo in nakazujejo na možne scenarije življenjskih situacij na katere nimamo vpliva.

Eva Serpan Sitar (1976, Kranj) je leta 2003 diplomirala iz slikarstva na Šoli za risanje in slikanje – Visoki strokovni šoli v Ljubljani /Arthouse-College of Visual Arts pod mentorstvom profesorja Darka Slavca. Podiplomski študij je nadaljevala na isti šoli pod mentorstvom docenta Mladena Jernejca, akademskega slikarja, magistra umetnosti, kjer je magistrski izpit opravila z odliko.

Zanima jo vprašanje barve, zato njena dela zaznamuje predvsem barvni ekspresionizem. Slikarka se poslužuje poudarjeno intenzivne skale, ki jo redno kombinira s kontrastnimi izbori. Nemalokrat posega po teoretični predlogi barvnega kroga in kombinaciji komplementarnih spektrov. Slikarkina upodabljajoča motiva sta največkrat imaginarna narava in figura, predvsem mikro sistemi, ki se pojavljajo v njih samih, a se izbor motivov spreminja. Motive likovno dokončno izvede v domišljijsko futurističnem smislu.