JOŽE ERŽEN

Vabimo vas na odprtje razstave ob 70. letnici našega člana
akademskega kiparja in grafika JOŽETA ERŽENA,
ki bo v torek 5. aprila 2016, ob 18. uri v Mali galeriji.
Umetnika bo predstavila umetnostna zgodovinarka Melita Ažman.

Na ogled bodo izbrane risbe, slike in male plastike.
Razstava bo na ogled od 5. aprila do 6. maja 2016.

zgibanka_j._erŽen.pdf
File Size:	697 kb
File Type:	pdf

Download File

---

Foto mix Lojze Kalinšek, Cveto Zlate, Melita Ažman

Foto mix Melita Ažman

​

PREPLET MATERIJE Z ŽENSKIM TELESOM

Akademski kipar Jože Eržen se ob svoji okrogli obletnici predstavlja z izbranimi deli iz obsežnega opusa, v katerem se razkriva njegova neumorna narava, ki je tako del njega samega kot njegove umetnosti. Je umetnik, katerega energija, temperament in vročekrvnost, ter predanost umetniškemu ustvarjanju ne pozna meja. Posega po različnih slikarskih tehnikah, po kiparstvu, je graver, tuja pa mu ni niti grafika. Gre za vsestranskega umetnika, ki raziskuje likovne materiale in izpostavlja njihovo moč in značilnost. Njegova motivika zaobjema tako tihožitja, kot žanrska dela, krajine, portrete in akte.

Tokratna izbrana dela so lep prikaz Erženovega razvoja in razmišljanja. Prikazana je pot, ki je bila začrtana že v študijskem času. Mogoče ne tako izrazita ali zavedna, kot se danes izrisuje pred gledalcem, a vseeno pomembna pri razumevanju njegovega osrednjega motiva akta in ženske podobe. Saj že te risbe nastajajoče po živem modelu vsebujejo pridih kiparskega podajanja figure in prehajajo iz lahke nežne zaobljenosti telesa v težko trdo oglatost, ter se umikajo iz realistične v kubistično ekspresionistično smer.

Prevladujoči goli ženski lik, ki predstavlja rdečo nit njegovih del in mala plastika sta dve komponenti in del osnove, katere začetke lahko iščemo že v prazgodovinskih kultnih podobah. Takrat so le-te predstavljale boginje plodnosti, torej so imele simbolno vlogo in ne samo estetske. Zaznamovali so jih atributi prave ženske z mogočnim oprsjem, okroglim trebuhom, širokimi boki in močnimi stegni. Del tega lahko zasledimo tudi v Erženovih delih, kjer pa prevladuje erotičnost. Ženske podobe izrisuje in oblikuje v raznolikih položajih, od sedečih do ležečih, skupaj zvitih in pokrčenih do odprtih in raztegnjenih, kot bi želel pokazati dva pogleda na telo. V enem nam zakriva elemente ženskosti, medtem ko nam jih na drugem pokaže.

Skice in slike so zanj pomemben izvir umetniškega iskanja in odkrivanja telesa ali raziskovanja gmote, ki se skriva za njim. V spontanih stiliziranih skicah, ki nastajajo s svinčnikom, ogljem, kemičnim pisalom, flomastrom, tušem ali akrilno barvo se skrivajo in odkrivajo telesa. Ponekod le linijsko ploskovito nakazana, drugod jasneje zaznavna z dodanimi atributi ter osenčenostjo, ki vpliva na samo plastičnost. Temu sledi prehod v izrazito tektonsko geometrično zasnovo, v kateri je moč še zaslediti telo, dokler se ne podredi oziroma izgubi v čisti elementarni zgradbi. Telesa so večinoma del nedefiniranega prostora in lebdijo v zraku, včasih pa najdejo svoje zavetje pred črnim ozadjem, kamor jih prostorsko umesti. Te črno bele slike so kot zadržane tihe vizije, čisto nasprotje njegovim barvnim, pisanim, živahnim, kričečim lahko bi rekli že dekorativnim risbam, kjer se v figurah ženskega telesa zlivajo ali prelivajo nenavadne barvne kombinacije voščenk ali pa so le te del posameznih ploskev s katerimi dopolni celoto. Izraznost dvodimenzionalne ploskve pa je samo vmesna postaja, ki nas popelje do duše umetnikovega značaja in žara. V njej pa tli želja po stiku z materijo in prenašanju idej v tridimenzionalne plastike. Te nastajajo v različnih kiparskih tehnikah modeliranja in livarstva. Kot material uporablja glino, terakoto, mavec in bron. Različni materiali pa mu dopuščajo različne efekte, tako nas žgana glinena plastika prevzame, saj zaradi lahke obdelave materiala daje videz živahnih in razgibanih form, hkrati pa deluje toplo in naravno, zaradi nežnih sivkasto peščenih tonov, ki odvisno od svetlobe, ki pada nanje izstopajo ali pa bledijo. Pri svojem delu izhaja ali pa se vrača k osnovi kvadra ali kocke, ki ju preoblikuje do željene točke zaobljenosti ali ostrine, jim doda konveksnost ali konkavnost, vse skupaj pa vpliva na napetosti, ki tvorijo neko zaključeno celoto, v kateri je nakazana telesnost kot del gmote iz katere raste in se širi. Na samem materialu izstopajo zareze, ki so lahko globje in daljše ali pa plitkejše in krajše, lahko pa so celo del nekakšnega vzorca. Ravno ta tekstura in struktura, ter gladka in mat površina v kombinaciji s patinastim učinkom naredi telesa zanimiva, saj še dodatno poudarijo samo plastičnost in voluminoznost, ki jo predstavljajo. Male plastike delujejo statično v sebi zaključeno in prinašajo občutek ležernosti in sproščenosti.

Jože Eržen v tem sklopu del, ki ga zaznamuje intimnost, ne išče gracilnega ženskega telesa in tudi ideala ne, temveč odkriva svoje videnje, ki mu doda senzualnost, katero povezuje z žensko. Golota mu sicer omogoči lažje podajanje telesnosti, ker pa v svoji duši nosi kiparsko žilico, ostaja zvest gmoti materije in je ni pripravljen opustiti. Lahko bi rekli, da je njegovo ustvarjanje v povezavi z žensko vezano na obstoj in razvoj, v katerem dopušča gledalcu možnost spoznati telo, kot produkt členitve posameznih elementov in narave.
                                                                                    Melita Ažman, univ.dipl.um.zg.


​
BIOGRAFIJA
Jože Eržen je rojen 19. februarja 1946 v Ljubljani. Študij kiparstva in grafike na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost je končal leta 1970. ( prof. Z. Kalin, D. Tršar in M. Pogačnik). Leta 1967 je prejel študentsko Prešernovo nagrado (avtoportret kararski marmor). Je tudi svetovalec za likovno teorijo umetnosti. Doslej je imel 90 samostojnih in 150 skupinskih razstav. Sodeloval je na različnih ex-temporih, bienalih, trienalih, likovnih kolonijah in na vseh štirih Mednarodnih Festivalih likovne umetnosti Kranj -ZDSLU. Največ je razstavljal na Hrvaškem okoli 10-krat, Koroškem, Nemčiji in po bivši Jugoslaviji. Njegova javna dela (portreti, spomeniki) se nahajajo v Kranju, na Bledu, v Ljubljani, Beogradu, Splitu, Jalti. Krasijo tudi Tovarno Planika, Elbi, Azul, Creino in Hranilnico Lon. Gorenjski muzej Kranj pa je za stalno zbirko, odkupil tudi njegovo delo Gvernika 91.