Vabimo vas na odprtje skupinske razstave MALI FORMAT, članov LIKOVNEGA DRUŠTVA KRANJ - ZDSLU, ki bo v torek 15. decembra 2015, ob 18:00 uri v Mali galeriji. Razstava bo na ogled do 4. februarja 2015. Predstavili se bodo: FRANC BEŠTER, BONI ČEH, BOLESLAV ČERU, BOGE DIMOVSKI, JOŽE ERŽEN, ANDREJA ERŽEN, IRENA GAYATRI HORVAT, KLEMENTINA GOLIJA, MILENA KAFOL, LOJZE KALINŠEK, BISERKA KOMAC, KAROL KUHAR, PETER MAROLT, MIHA PERČIČ, BRIGITA POŽEGAR MULEJ, ZMAGO PUHAR, JANEZ RAVNIK, NEJČ SLAPAR, ZORAN SRDIĆ JANEŽIČ, META ŠOLAR, MARUŠA ŠTIBELJ, KLAVDIJ TUTTA, VERONIKA VESEL POTOČNIK, FRANC VOZELJ, CATHERINA ZAVODNIK, CVETO ZLATE Foto mix Melita Ažman
Vabimo vas na otvoritev razstave akademskega slikarja CVETA ZLATETA, ki bo v torek 17. novembra 2015 ob 18. uri, v Mali galeriji Likovnega društva Kranj in v kleti Mestne hiše. Na ogled bodo fotografije, slike in grafike. Umetnika bo predstavil ddr. Damir Globočnik. Razstava bo na ogled do 12. decembra 2015. Slikar in grafik Cveto Zlate se je konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja odločil uporabiti fotografijo kot nosilec likovne pripovedi. Lahko bi dejali, da cikel črno-belih fotografij velikih formatov, ki je bil premierno razstavljen leta 1980 v Kranju, spada med mejnike v zgodovini domače fotografije. Fotografije so bile namreč zasnovane podobno kot likovne podobe – slikarske kompozicije, na kar nas avtor opozarja z velikimi, tehnično zahtevnimi fotografskimi povečavami (100 x 150 cm), z njihovim pritrjevanjem na lesene nosilce in z okvirjanjem v okvire brez prekrivajočega stekla, kot smo ga običajno vajeni pri fotografskih razstavah. Odmik od ustaljenih vzorcev tedanje fotografske produkcije je zaznaven tudi v odločitvi za fotografiranje vsakdanjega dogodka, tj. druženja s prijatelji v gorski koči pod Storžičem leta 1975, ki pa po zaslugi izbire kota snemanja, kadriranja, časa osvetlitve, razporeditve sestavnih elementov oziroma samosvoje mizanscene pri figuralnih drugih motivih učinkuje nekoliko skrivnostno. Zaradi dolge ekspozicije so ostri robovi motivov zabrisani, svetloba se je razpršila v mehke prelive. V igri svetlobe in senc črne partije vselej ostajajo intenzivno črne, temne, kar vodi v temačno vsebinsko obarvanost. Črn rob, ki okvirja kompozicije, je fotografski element. Fotografi t. i. mariborskega kroga so ga pri nas prvi začeli uporabljati v začetku sedemdesetih let preteklega stoletja kot opozorilo na neposreden prenos negativa v pozitiv, brez naknadnih kompozicijskih izrezov. V fotografa uprt pogled na štirih figuralnih motivih, ki jih lahko imamo za sekvence oziroma časovno sosledje istega dogodka, je priča avtorjeve socialne povezanosti s skupino prijateljev, ki so se zbrali v opuščeni koči. Predstavljena je fotografova osebna izkušnja. Tudi na izpraznjenih prizoriščih vselej slutimo prisotnost človeške figure, ki je ponekod začela izginevati v neotipljive sence in meglice. Drugače je pri fotografiji samostojne moške figure (gre za model na likovni akademiji), ki učinkuje kot portretna upodobitev, v katero je zapisana portretirančeva socialna usoda. Slačenje srajce bi morda razumeli tudi kot zakrivanje pogleda, kot opozorilo na ranljivost, na eksistencialno tesnobo oziroma kot odmik od popolne fizičnega in čustvene razgalitve portretiranca. Razmerje med figuro in interierjem je pri vseh fotografijah iz ciklusa pretehtano. Prizorišče osvetljuje svetloba, ki pada skozi okna. Zanimiv kompozicijski element so bele linije, ki enakomerno prekrivajo stene notranjščine koče. Nekatere predstavljene situacije so bile po slikarjevi volji delno inscenirane. Tudi fotografirani detajli so zgledno urejene kompozicije, pri čemer imata prazna postelja in odvržene hlače simbolni pomen. Fotografsko beleženje okolice se spreminja v uresničevanje avtorjevih likovnih predstav. Likovna zgoščenost in izraznost fotografij sta primerljivi z avtorjevimi slikarskimi in grafičnimi kompozicijami. Cveto Zlate je fotografske motive formuliral v prepoznavnem slogu. Vzporednice s slikarstvom in grafiko so neizbežne. Cveto Zlate je v tem času zaključil podiplomski študij slikarstva na ljubljanski likovni akademiji. Fotografski ciklus lahko navežemo na »temne« slike, ki jih je slikal tedaj. To so kompozicije, naslikane z gostimi, širokimi nanosi skorajda črne barve, ki jih lahko razbiramo po zaslugi svetlobnih odbleskov na temni površini in drobnih, samo na nekaj detajlov vezanih barvnih poudarkov, kot so hladno modra žarnica, ki osvetljuje prizorišče, in rjavkasti obrisi ekspresivnih figuralnih likov. Sugestiven fotografski ciklus je bil kasneje vzpodbuda za oblikovanje samostojnih grafičnih kompozicij (tehnika sitotiska) in kolažev. Na ta način je bila interakcija med različnimi likovnimi mediji (slikarstvo, grafika, fotografija) kot ena osrednjih značilnosti Zlatetovega likovnega opusa še bolj poudarjena. Z zoperstavitvijo in povezovanjem fotografskih podob z različnimi likovnimi elementi, strukturami in barvami se je njihov vsebinski kontekst delno spreminjal. ddr. Damir Globočnik, muzejski svetnik za umetnostno zgodovino in likovni kritik 4. MEDNARODNI FESTIVAL LIKOVNIH UMETNOSTI KRANJ – ZDSLU 2015 4. INTERNATIONAL FINE ARTS FESTIVAL KRANJ - ZDSLU 2015 SODOBNA POKRAJINA CONTEMPORARY LANDSCAPE Razstave bodo odprte od 30. septembra do 5. novembra. Pričujoča razstava 4. Mednarodnega festivala likovnih umetnosti Kranj - ZDSLU 2015 prinaša več kot 150 različnih likovnih odgovorov na letošnjo temo festivala SODOBNA POKRAJINA. Letošnjo prireditev posvečamo umetnostnemu zgodovinarju in podporniku likovnih ustvarjalcev na gorenjskem Dr. Cenetu Avguštinu. Letošnja tema SODOBNA POKRAJINA je velik kreativni izziv za mnoge avtorje. V tem primeru ne gre samo za posnemanje narave ampak za njeno kreativno likovno transformacijo. Tak način kreativnega dela ponuja veliko različnih pristopov in prav to je bogastvo te razstave. V pričakovanju, da bo omenjena prireditev s širokim nagovorom umetniških praks privabila v prelepo mesto Kranj, mnoge ljubitelje in poznavalce likovne umetnosti. Gorenjska prestolnica s svojo okolico bo v mesecu oktobru eden od pomembnih centrov likovne umetnosti v srednjeevropskem prostoru. Razstavo SODOBNA POKRAJINA soustvarjamo skupaj z Gorenjskim muzejem Kranj in drugimi kulturnimi organizacijami v mestu. Program IN dogodki na:
http://likovnodrustvo-kranj.weebly.com/festival-2015.html https://www.facebook.com/likovnodrustvo.kranj Vabimo vas na odprtje razstave Mozaik podzavesti, umetnika KAROLA KUHARJA, ki bo v torek 1. septembra 2015 ob 19:00 uri v Mali galeriji. Umetnika bo predstavila umetnostna zgodovinarka Melita Ažman Foto mix Lojze Kalinšek in Melita Ažman. MOZAIK PODZAVESTI
Karol Kuhar se v svojih delih predaja navdihu pokrajinskih ambientov, ki ga obdajajo in iz katerih črpa neusahljivo energijo in željo po spoznanju in prehodu v višje duhovne sfere. Kompozicije, ki so plod nenehnega dvogovora med okolico in umetnikom, nastajajo kot abstraktne krajine, ki zaobjemajo tako pogorje, kot nižinske predele, prevladuje pa njegov osrednji motiv reke in njene okolice. Reko si lahko predstavljamo kot njegovo življenjsko pot, ki ni lahka in njegovo borbo za preživetje, hkrati pa je to tudi njegov vir moči, ki ga neprestano obdaja in mu omogoča to raznolikost in razgibanost, ki ju lahko vidimo v njegovih delih. V svoje likovne kompozicije pa med drugim vključuje tudi drevesa, ki s svojo obliko in rastjo simbolizirajo razvoj človeka, hkrati pa deblo in krošnja, ki se vzpenjata proti nebu simbolizirata tudi povezavo med nebom in zemljo, ter zemeljskim in duhovnim življenjem. Njegov razvoj je odraz spoznavanja samega sebe in hkrati iskanja idealnega izraznega sredstva, ki bi mu omogočil prenos trenutnega občutenja v najbolj prepričljivi obliki. Tako se zateka k aluminiju oziroma uporablja odvržene offset plošče, ki mogoče ob sami misli na material najprej vzbudijo nek hladen občutek, ki pa se ob pogledu na sliko razblini. Delo nastaja s plastenjem raznolikih delčkov aluminija, ki jih dodatno obdela, preden jih vključi v kompozicijo, ki mu jo narekuje podzavest in z njo povezan notranji glas. Sam material pa mu zaradi svojih lastnosti, nudi prosto pot v igri naključij, ter mu omogoča ustvarjanje efektov presenečenj in nenavadnih kombinacij. Slike oblikuje do najmanjše podrobnosti, z nanašanjem lepila, barve in aluminija, ter izmenično uporabo ognja in vode. Vse to pa dodela z roko, da doseže željen rezultat teksture, strukture in reliefa. S tem pa ustvari tudi slikovitost in tonsko variabilnost. Vidimo lahko vse lastnosti od gladkosti, raskavosti, reliefnosti, trdnosti mehkobe, kot tudi toplo hladne odtenke, sijoči in mat efekt, ter igro svetlobe in sence. Njegova barvna paleta najpogosteje vsebuje odtenke rjave, ki ponekod že vzbuja videz rje in je produkt zažiga, ter rdeče in odtenke modre oljne barve. Prevladuje pa srebrna barva materiala. Če barvo gledamo skozi njeno simboliko, lahko prvi dve barvi označimo za topli drugi dve pa za hladni. V rjavi vidimo povezavo z naravo, mirom in varnostjo, medtem ko v rdeči vidimo namigovanje na prelom, aktivnosti, dinamiko in na nevarnost. V modri barvi, ki je avtorju zelo pri srcu vidimo vodo, nebo, daljavo, hrepenenje, obstojnost in iskanja svoje osebne sreče. Medtem ko srebrna deluje očiščujoče in harmonično. Kuhar je torej v novem ciklu pokazal individualen pristop do načina dela in uporabe materiala. S preudarnostjo in potrpežljivostjo, ki ju vnaša v svoja dela pa je prikazal sklop čudovitih naravnih pokrajin skozi oči umetnika, ki je vzpostavil neko duhovno povezavo z naravo. Melita Ažman, univ.dipl.um.zg. Vabimo vas na odprtje razstave Brezčasje, fotografa EMILA JALOVCA, ki bo v torek 25. avgusta 2015 ob 18:00 uri v Mali galeriji. Umetnika bo predstavil ddr. Damir Globočnik. Razstava bo na ogled do 29. avgusta 2015. Sponzor razstave je bar Žmavc, Ljubljana. Ciklus barvnih in črno-belih fotografij Emila Jalovca z naslovom Brezčasje / Timeless / Atemporal odlikuje konceptualna jasnost. Avtor se je odločil v enovito fotografsko pripoved in v harmonično galerijsko postavitev povezati fotografije naravnih prizorišč in drugih motivov, ki nas vabijo v brezčasno večnost, v kateri se odpira možnost za trenutke kontemplativne zazrtosti v prostore narave in v posameznikov notranji svet. Zato na fotografijah ni slikovitih učinkov, pogledov ali lokacij, ki bi jih že na prvi pogled lahko prepoznali oziroma jih geografsko umestili. Prevladuje lirična razpoloženjska ubranost. Modrina neba in nočnih prizorov se pri barvnih fotografijah ponekod preliva v malone monokromno barvno interpretacijo, ki bi jo lahko povezali z občutenjem neskončnosti vesolja.
Izbor fotografij, ki so se uvrstile v ciklus, je rezultat tehtnega razmisleka. Na njih so predstavljeni različni motivi, vendar so kompozicijske rešitev sorodne, kar nakazuje na pretehtano načrtovano sopostavitev v razstavnem prostoru, ki temelji na dialogu črno-belih in barvnih fotografij, razvitih na različno velikih formatih. Na fotografijah se pogosto srečujemo s središčno kompozicijo z enim osrednjim motivnim poudarkom, na primer z izvorom svetlobe – soncem ali bledo luno. Fotografije osamelih dreves imajo simbolen podton. Podobno velja tudi za ptice in za piramidalne oblike. Fotografske motive povezuje tudi dejstvo, da so posneti v zahtevnih svetlobnih pogojih. Svetloba ponekod zariše silhuete osrednjega motiva, spet drugje se igrivo sprehaja po vodni in peščeni površini ali pa se prebija skozi gozd ter oblikuje odsev motiva na vodni gladini. Emil Jalovec, ki se ukvarja tudi s profesionalno fotografijo, se je leta 2013 predstavil v Kranju s fotografskim ciklusom Opomin življenju (ZZKT Carnica). Ciklus je po zaslugi postavitve na pročelja zapuščene hiše v starem mestnem jedru zbudil precej pozornosti. Tudi tokratni ciklus Brezčasje priča, da se srečujemo z zanimivim fotografom z jasno ustvarjalno vizijo. ddr. Damir Globočnik Vabimo vas na odprtje razstave dveh umetnikov: FRANCA BEŠTRA in BOLESLAVA ČERUJA, ki bo v torek 4. avgusta 2015 ob 19:00 uri v Mali galeriji. Umetnika bosta predstavili umetnostni zgodovinarki Petra Vencelj in Melita Ažman. Foto Cveto Zlate. Foto Melita Ažman. FRANC BEŠTER: Spomini na nočna videnja
V stvarnosti so vse »vidne lastnosti« vpete v celote stvari in pojavov. V procesu likovnega ustvarjanja pa se te celote razstavljajo in povezujejo v nove odnose. Franc Bešter v svojih delih poskuša prikazati astralni svet oziroma stanje zavesti skozi likovno govorico. V to stanje zavesti vstopa skozi sanje oziroma, kot sam pravi: skozi lucidne sanje, ki niso več sanje ampak neko novo, višje in razširjeno stanje zavesti, v katerem je človek aktiven: razmišlja, opazuje in deluje na astralnem planu. Na novo pretehtani predmetni svet slikar razmesti v nenavadna tihožitja perspektivično neobičajne krajinske kompozicije ter perpleksne kombinacije predmetov, ki gledalcu sporočajo, da so se konvencionalna vprašanja, merila in razmeščanja v teh delih umaknila drugačni vrsti resnice. Petra Vencelj, univ.dipl. geograf in umetn. zgod., likovna kritičarka BOLESLAV ČERU se tokrat predstavlja z novim ciklom, kjer ostaja zvest abstrakciji, kljub temu, da se globoko v njem še vedno skriva želja in zvestoba figuraliki. Motivika solin v njegovem slikarstvu ne predstavlja novosti, saj smo jo že srečali v realističnih upodobitvah krajin v njegovih risbah, ter kasneje slikah kjer je ovekovečil svoja doživljanja in občutenja strunjanskih solin. Soline so nastale na stičišču morskega in kopenskega dela in so delo človeških rok, katerih prvotni namen je pridobivanje soli, hkrati pa so sestavljene iz solnih polj, kanalov, bregov s kamnitimi zidovi, zapornic, solinskih hiš, poti in mostov in tvorijo zanimivo prostorsko ureditev in hkrati vsebujejo romantično noto, ki navdihne mnoge slikarje, da jih prenesejo na platno kot plod osebne izpovedi, zavestnega ali podzavestnega hotenja v premišljeno kompozicijo. Zapuščene soline pa postanejo zatočišče številnim živalim in hkrati nudijo priveze plovilom. V njih pa srečamo tudi zapuščena in propadajoča plovila, ki se komaj še držijo nad vodno gladino in počasi razpadajo in tonejo v pozabo. Ta osamljenost, ki jo izžarevajo in minljivost je navdihnila Boleslava Čeruja. Lahko bi bila tudi vzporednica k njegovemu življenju, kot umetniku, ki se prebija po težki in naporni poti, ter njegov pogled na svet. Kot umetnik se rad podaja na še neraziskana področja, ki od njega zahtevajo eksperimentiranje, jih nadgrajuje in jim vdihne svojo osebno noto. Tako je bila ta motivika, ki jo je že poznal ravno prava za sledečo nadgradnjo realistične upodobitve, ki je prešla v abstrakcijo z abstrahiranim načinom upodobitve. Kompozicija je nastala s pomočjo vertikalnih in horizontalnih linij, likovnih elementov, ter barvo, v kateri se odraža struktura potez. Tako nas popelje v soline z njihovimi privezi, kjer se srečamo z njegovo interpretacijo videnega, ki nas spominja na tlorisno zasnovo in prerez. Linija je njegov osrednji likovni element s katero razdeli površino in izrazi značaj in lastnost upodobljenih oblik. Ker prevladuje ravna bela ali črna prekinjena linija, ki poteka navpično, deluje slika razumsko hkrati pa aktivno, v njej prepoznamo jambore plovil in njihove odseve v morju. Vodoravno prekinjene linije, delujejo mirno, pasivno in v njih vidimo ravnino, morje in obzorje, ter v spodjem delu slike njihov odsev. Na nekaterih delih pa je še čutiti pridih predhodnega cikla, z razgibano tanko prostoročno spiralo in zaokroženo linijo, ki nakazuje abstrahirano rastlinje in vnaša vanjo vtis gibanja in nemira ob stiku z vetrovi. Horizontalnost in vertikalnost pa kompoziciji vdihneta dinamiko. Plovila so prikazana kot liki v različnih žarečih barvah kot so: rumena, oranžna, rdeča in modra, ki so značilne za mediteransko podnebje. Barve v njegovem delu igrajo pomembno vlogo, saj skozi njih želi izpovedati in prenesti nanje izrazno moč. V ozadju prevladuje modra monokroma barva. Pri delu, ki nosi naslov Privez, pa se omeji na črno belo barvno kombinacijo in temno modro barvo, ki zaradi same barve deluje temačno, otožno in dramatično. S prelivanjem in razlivanjem barve pa vnese v sliko dinamiko in življenje. Boleslav Čeru kompozicijo torej določa z obliko likovnih enot, ki jih na podlagi smeri, položaja, velikosti in barve povezuje v nek nov likovni red, kjer prevladuje ravnovesje in ritem in s tem doseže uravnoteženost in harmoničen kontrast, celota pa postane del nove zgodbe. Melita Ažman, univ.dipl.um.zg. Vabimo vas na odprtje razstave akademskih slikark: KAJE URH, MILENE KAFOL in BRINE TORKAR, ki bo v torek 7. julija 2015 ob 19:00 uri v Mali galeriji. Umetnice bo predstavila umetnostna zgodovinarka Melita Ažman. Razstava bo na ogled do 1. avgusta 2015. Foto mix Lojze Kalinšek, Cveto Zlate. KAJA URH v svojih delih razmišlja o odnosu med klasičnim slikarstvom in digitalnimi mediji. Zaveda se problematike 21. stoletja, saj nas zasičenost z vsemi podatki modernih medijev, odvrača od bistvenega pomena posameznih del. Zaradi množične količine video posnetkov, fotografij in grafičnih podob, ne sledimo več dogajanju oz. pozabljamo na podobe, ki beležijo zgodovino človeštva ali ključne trenutke. To pa je tudi vzrok, da gledalci ne navezujejo več pravega stika z umetniškimi deli, ki bi jim omogočili razumeti delo in umetnika. Informacij, ki nas dnevno preplavljajo je preveč. Umetnica se je odločila, da bo ravno te zapostavljene naključne podobe digitalnih medijev prenesla na platno, jim spremenila pomen, ter jih sestavila v novo celoto z umetniško noto. Sam izbor fotografij torej ne nosi nobenega globjega pomena, bolj ali manj gre za skupno točko, ki jo nudita dve deli in možnost manipulacije le te.
Pogled na njeno delo spominja na določene podobe, s katerimi smo se že srečali le, da so tu v drugačnem kontekstu. Če izpostavimo dve deli The Gravity of Species II. in Brighter Future, lahko zlasti v prvem vidimo izsek iz fotografije Alfreda Eisenstaedta, ki je nastala ob koncu druge svetovne vojne in prikazuje trenutek poljuba vojaka in medicinske sestre na Times Squaru. To je prizor veselja, ki je preplavil ZDA ob koncu vojne. Levi del figur je namerno izpustila in ga združila s sledečima zgodbama krvoločne pasje borbe, ter objemom psa in človeka, kot najboljšega prijatelja. Tako bi lahko iz celote razbrali simboliko ljubezni, sovraštva in prijateljstva. Celota je sestavljena iz petih sekvenc in prikazuje tri zgodbe. Figure in živali v prvem planu so plastično oblikovane, medtem ko so v ozadju nakazane in počasi izgubljajo svojo plastičnost in poudarjenost. Posega po hladnejših in nežnih barvnih tonih. Najbolj izstopa prizor pasje borbe, saj je edini prizor na temni podlagi, kar še bolj poudari negativnost samega dogodka. Celotna kompozicija je uravnotežena in zaključena. S kolažnostjo dela pa je dosegla učinek napetosti in razgibanosti. Slika Brighter Future predstavlja večplastno delo. Tematika je kritično politična. Uporniki z dvignjenimi rokami in stisnjenimi pestmi v prvem planu so prikazani iz žabje perspektive, medtem ko so ovce v drugem planu v frontalni perspektivi. Izstopajo trije uporniki, katerih mimika obraza je izraz duševnega stanja, v tem primeru besa in jeze, ki je podkrepljen z dvignjeno roko in stisnjeno pestjo, kot simbolom upora, odpora in revolucije. Čutiti je predanost figur. Tudi ovce v ozadju imajo simbolen pomen, saj nam je znano, da so vodljive, pohlevne in vse prenesejo. So simbol čistosti, nedolžnosti, potrpežljivosti in hkrati veljajo za tipično žrtveno žival in ravno tako so tudi upodobljene. Tako lahko v celoti vidimo skupino, ki se bori za svoje pravice in njihove sledilce v podobi ovc. Gre za odraz časa v katerem živimo. Slika je sestavljanja kot diptih. Zanimiva je tehnika na osnovi katere je delo zgrajeno, saj imamo osnovno podlago na kateri je ozadje s pokrajino in ovcami, čez njo pa je nastala druga risba z uporniki. Slednja je predstavljena kot del rastra, navpičnih linij v določenem ritmu, kar še podkrepi vertikalnost in dramatičnost dogodka, ki je nakazana s stegnjenimi rokami. Skozi manjkajoče izrezane in odtrgane dele pa proseva ozadje. Figure in živali so plastično nakazane. Posega po hladnejših a nežnih barvnih tonih od zelene do modre, ki jih uravnovesi s toplino rjave barve. To nasprotje modre in rjave barve v rastru ustvari vibracije in iluzijo prostora, ki se skriva v ozadju, hkrati pa celota deluje uravnoteženo in harmonično. Kaja Urh v svojih delih, klub temu da ji je osrednja in glavna točka manipulacija slik in iskanje nove podobe, ohranja zgodovino in sedanjost, jo interpretira na svojstven način in s tem vzbudi zanimanje gledalca, da se z delom sooči, ga poskuša razumeti in hkrati najti v njem sporočilnost umetnice. MILENA KAFOL se s svojimi deli dotika motivike minljivosti, ki je bila skozi zgodovino umetnosti pogosto reinterpretirana in označena z srednjeveškim latinskim izrekom memento mori. Na to lahko gledamo kot na zavedanje umrljivosti in krhkosti posameznika. Umetnica minljivosti ne sprejema kot svojega razmišljanja o smrti, marveč kot opomin, da so vse stvari v življenju minljive, da nič ni večno, ne dobri ne slabi trenutki in ravno to nas osvobaja, da lahko živimo in doživljamo te trenutke in dogodke v življenju z vso intenziteto. V svojih delih želi preseči izkustvo zavedanja, zato prisluhne duši, ko prenaša svoja občutenja in čustva na platno.Njena dela so abstraktna in predstavljajo panoramo njenega življenja in gibanja v prostoru, ki jo obdaja in iz katerega črpa navdih. S pomočjo raziskovanja likovnih izraznih možnosti razgrinja svojo dušo pred nami. Likovni element linije je osrednje sredstvo njenih kompozicij in njenega izražanja. Rečemo lahko, da predstavlja rokopis njenega življenja. Vidni so gestualno ekspresivni linijski prepleti, katere umetnica označi kot meandre in nas hkrati spominjajo na reko, ki se bori v strugi in odriva vse okoli, da pridobi na moči in ravno tako je tudi življenje, z vsemi ovirami, ki jih moramo premagati in ki nas naredijo močnejše. Za prva dela cikla, s katerim se danes predstavlja je uporabila marmorirana ozadja v hladni sivo - modri barvi, skozi katero proseva belina in daje sliki mistični pridih, ter tople zemeljske tone, s katerimi razbije vtis monotonosti, hkrati pa daje občutek prostora. Prehod v drugo fazo kaže izbira intenzivno močne barve, kot je rdeča v kontrastu s črno, ki žari in hkrati daje občutek moči in energije. Celoto dopolnjuje s črno ali belo razgibano, vijugasto bežečo ali zaključeno organsko linijo različnih debelin, v kateri se čuti napetost in dinamičnost, ter z ravnimi vzporednimi linijami, ki delujejo pomirjajoče. Lahko pa doda geometrijski lik, kot je trikotnik, ki predstavlja stabilnost in spominja na piramido in civilizacijo v kateri se njeno življenje odvija. Uporablja likovno tehniko akrila na platnu, ter oglje. Ponekod akrilno barvo spira z vodo z namenom doseči želeni učinek razlivanja in prelivanja barve in s tem migetajočega efekta. Celota je večplastno zasnovana in zaključena z linijo v beli kredi ali akrilnih barvah. V zadnjem delu tega cikla, ki ga predstavlja triptih, se srečamo z minimalizmom. Naslov Meandri življenja zaznamuje 3 obdobja: mladost, zrelost in preostanek življenja, ki se lahko zaključi kot smrt ali nov začetek. Za podlago je izbrala značilne intenzivne, močne, monokrome barve, kot so oranžna, rdeča in črna, kot simbole fizične energije, izraza življenja in moči, ter skrivnosti in neznanega. Prostor je mogoče zaznati v osrednji rdeči sliki, medtem ko na stranskih izginja. Linije je upodobila v komplementarnih barvah: rdeče - zeleni, oranžno – modri, ter kontrastni barvi beli in črni. Centralni del triptiha predstavlja s povezanimi linijami neko zaključeno celoto, kot obdobje, ko se dokončno izoblikujemo. Na preostalih dveh pa so linije nezaključene, kot nasprotje in iskanje lastne identitete ali novega začetka. Premišljenim kompozicijam Milene Kafol je skupna igra kontrastov in nasprotij, katerih vzporednice bi lahko iskali v življenju posameznikov, hkrati pa čutimo pridih mistike in spiritualizma. BRINA TORKAR v svojih delih ohranja sledi klasičnega slikarstva s primesjo čiste abstrakcije sodobnega časa. Viden je motiv povezovanja akta s krajino, ki prehaja iz enega v drugo delo. Vsebinsko ozadje golega ženskega lika bi lahko razumeli kot realistični avtoportretni akt. Akti so bili v likovni umetnosti poznani že iz prazgodovine. Najprej so bili omejeni na kultne podobe, pozneje pa se pojavijo tudi v drugih vsebinskih kontekstih. V antiki je bil ženski akt v primerjavi z moškim zapostavljen, v srednjem veku pa je bila upodobitev golote zaradi negativnega prizvoka umaknjena in v uporabi le za krščansko tematiko. Tako šele v renesansi s študijo anatomije in idealnih telesnih proporcev dobimo prvi čisti akt. Zgodi pa se tudi preobrat saj v novem veku ženski akt prevzame pobudo in izpostavi erotični moment. V aktu Brine Torkar pa ne gre toliko za erotičnost, kot za samo doživljanje vloge ženske v modernem svetu, njene notranje izpovedi, glasu intuicije in občutenj, ki jih doživlja. Zavestno se spušča v globino svoje duše in spopada s preteklostjo in sedanjostjo, ki jo prenaša na platno. Čutiti je razdvojenost, na eni strani imamo občutek bega, na drugi strani pa razigranosti. Golota nosi simbolni pomen otroškosti, lepote, odprtosti, poniževanja ali nezaščitenosti, razgaljenosti duše in sposobnosti predaje, ter povezovanja svojega telesa z osnovnimi potrebami. Izhodišče njenih naturalistično zasnovanih in razgibanih figur so študijske risbe, ki nastajajo s svinčnikom na papirju. Pri prenosu na platno jim nameni centralni položaj ali pa jih umakne v kot in z njimi vnese dinamiko v samo kompozicijo. Zliva jih z ozadjem, ki ga predstavlja neskončni gozd, kot simbol nezavednega in soočanja s strahom pred negotovostjo in obljubo po razsvetlitvi. Gre za neznano in nepredvidljivo okolje, na katerega lahko gledamo kot na spremembo in ponovno rojstvo, v katerem nakaže drevesa ali pa jih zabriše in le ta postanejo del barvnih potez, ki tvorijo celoto. Njena barvna paleta zaobjema tako hladne kot tople tone, kontrastnih barv, ki ponekod izstopajo, zažarijo ali pa omehčajo ozadje. Uporablja tako lazurne nanose kot pastozne s katerimi slika dobi teksturo. Z ekspresivnimi potezami, razlivanjem in prelivanjem barv tvori premišljeno in zaključeno kompozicijo polno emocij. Brina Torkar z izbiro majhnega formata še podčrta intimnost trenutka, ki ga razgrinja pred gledalci. Melita Ažman, univ.dipl.um.zg. Vabimo vas na otvoritev skupinske razstave umetnikov iz avstrijskega Gradca - Galerije Centrum: Gabi Troester, Josef Niederl, Mesi List, Roland Leiner, Ruth Friedrich, Siegi Kleindienst, Keiko Miyazaki Vahčič, ki bo v torek 9. junija 2015 ob 19. uri, v Mali galeriji Likovnega društva Kranj in nato v Layerjevi hiši. Umetnike bo predstavila umetnostna zgodovinarka Melita Ažman. Wir laden Sie sehr herzlich zur Eröffnung der Ausstellung von Künstler aus Grazer Galerie Centrum ein, die am Dienstag, dem 9. Juni 2015, um 19 Uhr stattfindet. Foto mix Lojze Kalinšek, Melita Ažman. ![]() GABI TROESTER je likovna umetnica, ki sledi dobro načrtovanemu ikonografskemu konceptu, katerega pretvori v reduciran geometrično formalni jezik in abstrahira obliko in vzorec. Naklonjena je mejnemu območju med abstrakcijo in realnostjo. 1962 in Leoben geboren, lebt und arbeitet in Gleisdorf. Studium an der Pädagogischen Akademie der Diözese Graz-Seckau. Kunsterzieherin seit 2004. Teilnahme an zahlreichen internationalen Symposien. Organisiert internationale Workshops. Web: www.gabitroester.com E: [email protected] Ausstellungen und Ausstellungsbeteiligungen (Auswahl): · 2015 Galerie Klasan, Wien · 2014 Schloss Schönbrunn Ovalstiege, Wien · 2014 Chiesa Santa Maria Nuova, Museo di Gubbio (I) · 2014 Centro de Edicion, Buenos Aires, (RA) · 2014 Botschaft der Arabischen Republik Ägypten, Wien · 2014 Rathaus Köflach · 2013 MiR – Museum im Rathaus · 2013 Museo di Amelia (I) · 2012 Festival del’Arte, Osoppo (SLO) · 2012 Galerija Palazzo Attems, Gorizia (I) · 2012 MMM Art Medana, (SLO) · 2012 Palazzo Pietromarchi, Marsciano (I) · 2012 Palazzo del Vignola, Todi (I) · 2012 „Festa di Primavera“ Commune di Scheggia e Pascelupo (I) · 2012 „Horror Vacui“, Galerie Centrum, Graz · 2012 MiR – Museum im Rathaus, Gleisdorf · 2011 „Arte per Altro“ Chiesa di S. Anna (I) · 2011 Museo di Bettona (I) · 2011 „Inter-azioni“ Villa Turrita, Dragoni/Neapel (I) · 2011 Galerie Centrum, Graz · 2010 MMM ART, Medana (SLO) · 2010 „Moscenicki Pinel“, Moscenice (HR) · 2010 Biennale Internazionale d’Arte Contemporanea, Bettona (I) · 2010 „Intrecci“, Galleria Gaia, Marsciano/Perugia (I) · 2010 Galleria d’Arte la Loggia , Udine (I) · 2010 Chiesa di S. Anna, Perugia (I) · 2009 Kongresszentrum Brdo (SLO) · 2009 Merkur Galerie, Graz · 2009 MMM ART, Medana (SLO) · 2009 Galeria Creinativa, Kranj (SLO) · 2009 Centro Culturale di San Lorenzello (I) · 2009 Dorfhof, Markt Hartmannsdorf · 2009 TeneriffaART Symposium, (E) · 2009 „aufdraht 5“, Museum im Rathaus, Gleisdorf · 2009 Café Weberhaus, Weiz · 2009 Hotel Miramar, International ART -Symposium, Opatija (HR) · 2009 „Patrimonio dell’umanitá“, Palazzo Communale, Spello (I) · 2008 Galerie Holasek, Graz · 2008 MMM ART, Medana (SLO) · 2008 Haus der Frauen, ST. Johann b. Herberstein · 2008 Museo Regionale di Deruta (I) · 2008 Biennale d’Arte Contemporanea, Deruta (I) · 2008 Internationale Symposium, Kunsthaus Weiz · 2008 „Pomale“, kunst O.ST, Schoss Freiberg, Gleisdorf · 2007 Blau-Gelbe-Viertelgalerie, Bad Fischau · 2007 Galerie Eisinger, Gloggnitz · 2006 Bezirkshauptmannschaft Feldbach · 2006 Hotel Piran (SLO) · 2006 Casino Graz · 2006 Galerie - GIK, Graz · 2006 Ganggalerie LKH Weiz · 2005 Galerie Eisinger, Gloggnitz · 2006 Galerie Severia, Koper (SLO) · 2006 Galerie Eugen K., Brsec (HR) · 2004 Hotel Piran (SLO) · 2004 Schloss Kornberg b. Feldbach · 2004 Blau-Gelbe Viertelgalerie, Bad Fischau · 2003 Galerie Eisinger Gloggnitz · 2002 FH Joanneum, Graz · 2002 Schlossgalerie Bad Fischau · 2002 Schloss Kornberg Feldbach · 2000 Ganggalerie St. Salvator ![]() MESI LIST je pomembno, da njena dela nihajo med čustvi in racionalnostjo, med skiciranimi, bežnimi črtami in z zemljo povezanim barvnim senčenjem, kot ga vidimo v naravi in hkrati razkriva analitično izrazen način dela. lebt und arbeitet in St. Nikolai im Sausal, Steiermark/Österreich Malerei, Grafik, Fotografie und Installation Kunstgewerbeschule/Grafik in Graz, und bei internationalen Künstlern Ausstellungen: Österreich, Deutschland, Italien, Spanien, Seychellen, Korea u. Japan Web: www.mesi-list.at E: [email protected] ![]() KEIKO MIYAZAKI VAHČIČ je bila vedno fascinirana nad vodo, zato je skoraj v vsakem delu prisoten tudi motiv ribe, ki predstavlja njo samo. Uporablja različne tehnike in močne intenzivne barve, ki se prelivajo in ustvarjajo migetajoč učinek. Keiko Vahčič was born in 1978 in Japan (Ehime). After she graduated a high school in Japan, She studied at BA Fine Art at Northumbria University. After that, she continued Master degree in the following university. She moved to Slovenia to have an exchange studies at Academy of Fine Art in Ljubljana (2004), and in the following year she studied graphic art in Academy of Fine Art in Krakow, Poland (2005). While she had been around in Europe, she had participated many group exhibitions include her solo. She has received awards such as Sakaide Art Grandprix 1999, Kagawa. Since then she moved to Slovenia and work as an artist. Web: http://www.keiko-art.com ![]() SIEGI KLEINDIENST se ukvarja z različnimi tehnikami in materiali. V ospredju je eksperimentiranje, trenutno v tehniki rje, v različnih tehnikah mešanja, kot tudi v fotografiji in kiparskih delih. Prevladuje motivika "memento mori", cikel postati, minljivost in puščanje sledi. Geboren 1962, lebt und arbeitet in Eibiswald-Steiermark / Abschluss der Sozialakademie 1985 in Graz / besuch der Sommerschule für Artistik und Straßentheater, schreibt Lyrik und Liedertexte/beschäftigung mit der Bildenden Kunst seit 1991 / Seminare bei den KünstlerInnen Ingrid Pototschnig und Helmut Machhammer. Mitglied des vereins für bildende kunst „Atelier Ying Yang Galerie Centrum“ Graz. Web: www.siegi-kleindienst.at Einzel/gruppenausstellungen Ausstellungen seit 1994 in Eibiswald, Graz, Deutschlandsberg, Baden bei Wien, Linz sowie im ausland: Rumänien, Nepal, Frankreich, Slowenien. Teilnahme an mehreren internationalen. kunstsymposien und art in residence im in- und ausland. ![]() JOSEF NIEDERL v središče svojih del postavi človeka. Neštete študije aktov kažejo stalno spreminjanje perspektive. Barvni prostori so poudarjeno obrisani in kažejo intenzivno izdelana dela v tehniki akvarela ali akrila. 1973 als Oststeirer geboren, lebt und arbeitet in Graz. Das Studium des Bauingenieurwesens war der Kompromiss und ist sein Brot. Die Liebe gilt aber seinem künstlerischen Schaffen. Web: http://www.josef-niederl.at ![]() ROLAND LEINER sledi izpovedi slike, ki je znana pod imenom "poetični realizem". Poizkuša se v velikih formatih, s katerimi je mogoče še enkrat prerasti sebe. To doseže z neposrednostjo, kateri se ni mogoče izmakniti. Geboren 1960 in Graz. Ab 1974 ausgebildeter Schriften-, Panorama- und Theatermaler. Ab 2000 freischaffend. Auftragsmaler für Fassaden, Innenraumgestaltung und Bühnenbild. Weiters Theaterproduktionen, Artistik, Zirkusschule und Clownereien. Web: http://www.rolandleiner.com Grosswerke: Fassade Venus in Graz Fassade BHAK-BHAS Bruch/Mur Landesausstellung Pöllau Bad Aussee ![]() RUTH FRIEDRICH je od kar ustvarja pomembno to, da lahko prenaša na platna in papir svojo duševno pokrajino. Njena najmočnejša motivacija je, da dela govorijo skozi njeno fascinacijo nad barvami, ki so močne in dominantne. Geboren 1962. 1995 hatte ich meine erste Ausstellung, durch die mein Hobby zu meinem künstlerischen Lebensweg wurde. Seitdem konnte ich meine Werke im In- und Ausland präsentieren. Einen Höhepunkt jedoch bildeten die Bilder, die ich als Auftragsarbeit für das Franziskanerkloster in Graz malen durfte. Web: http://www.ruth-friedrich.at Vljudno vas, vabimo na odprtje razstave PRESEŽKI MEDNARODNE GRAFIKE, v torek 5. maja 2015, ob 19 uri v Malo galerijo Likovnega društva Kranj. ANTONIO TÀPIES / ERNST FUCHS /JÖRG IMMENDORFF / ARTHUR LUIZ PIZA / PIERRE ALECHINSKY / MIODRAG ĐURIĆ-DADO / JOHNNY FRIEDLAENDER / MAX UHLIG / ALEXANDER CALDER / BENGT LINDSTRÖM / VICTOR VASARELY / DAN ALLISON / MIROSLAV ŠUTEJ / EDO MURTIĆ / ZORAN MUŠIČ / SALVADOR DALÍ / ANDRÉ MASSON Razstavo bo odprl župan Mestne občine Kranj gospod Boštjan Trilar. Tekst o razstavi je prispeval Mag. Boge Dimovski in je natisnjen v priložnostnem katalogu. Za šole in organizirane skupine smo pripravljeni izvesti strokovno vodenje po razstavi. Prijave zbiramo na [email protected]. Foto mix Lojze Kalinšek in Melita Ažman. ![]()
![]()
Vabimo vas na odprtje razstave Za masko, slikarke in akademske grafične oblikovalke BISERKE KOMAC, ki bo v torek 7. aprila 2015, ob 18 uri v Mali galeriji. Umetnico bo predstavila umetnostna zgodovinarka Melita Ažman. Razstava bo na ogled do 2. maja 2015. Foto mix Cveto Zlate in Melita Ažman. ZA MASKO Grafična oblikovalka Biserka Komac se tokrat prvič predstavlja samostojno v prostorih Male galerije. Vsebinsko so njena dela odraz stanja družbe v današnjem času. Razmišljanje o tej tematiki je bilo idejno vodilo za današnjo razstavo, ki jo predstavlja kot dvogovor, na eni strani z zlagano, pokvarjeno družbo, na drugi strani pa kot svoj notranji svet in odraz strahov, ki nas spremljajo na vsakem koraku. Maske so se že v času renesanse in baroka v alegoriji uporabljale kot vizualni simbol preslepitve in prevare. Od renesanse dalje je bil v aristokratski družbi tudi zelo priljubljen ples v maskah, saj jim je le ta omogočal, da so se umaknili v sanjski svet blišča in bogastva. Vsak človek ima namreč v sebi vedno še eno stran osebnosti in še en drug obraz, ki ga skriva ali razkriva. Vedno se sprašuje kdo sem jaz in kdo želim biti. To vprašanje se najverjetneje ponavlja skozi vse kulture in zgodovino in odgovor na to nudi maska, ki skriva in varuje nosilca in mu daje možnost, da se za nekaj časa umakne iz normalnega življenja in se izraža, kot nekdo drug: lep ali grd, zabaven ali obupan, dober ali slab, bogat ali reven. Maske Biserke Komac, ki prekrivajo obraze ali so del njih spominjajo na karnevalske maske, za katere se pravi, da osvobajajo, hkrati pa na gledališke, kjer se igralec identificira z osebo, ki jo predstavlja. Pomemben del mask so tudi temne oči, ki preprečuje pogled v notranjost človeka. S črnimi kravatami pa še poudari njihov položaj v družbi. Srečamo se tudi z upodobitvijo treh klovnov, ki so živahno upodobljeni v svojih pisanih oblačilih in ne prinašajo nič dobrega, ter so asociacija na trojko. Upodobljen pa je tudi klovn z umazanimi rokavicami, ki kažejo na pogoltnost in je obdan s kovanci kot simbolom blaginje in socialnega statusa. Družba, ki jo predstavlja ima denar, je hladna, brezobzirna in kičasta. Nasprotje tej zgodbi so obrazi žensk in moških, ki so bolj nazorno nakazani, saj jim maska dopušča, da jih razberemo in vidimo njihovo žalost in strah, ki je odraz stanja družbe s katero se dnevno srečujemo. V delih se vidi močna prisotnost različnih simbolov, kot npr. kača, ki je zmožna vsake preobrazbe, jabolko, kot spoznanje in karte kot element magije. Likovni prostor Biserke Komac je živahen, razgiban, barvit in dekorativen. Tvori ga raster posameznih likovnih elementov, med katerimi se prepletajo točke, linije, trikotniki, kvadrati, ploskve in barve. V njenem delu se vidi medsebojno povezovanje slikarstva, grafičnega oblikovanja in fotografije. Skozi fotografski objektiv išče inspiracijo v naravi, katere dele razčleni in jih ohrani v detajlih, le ti pa asociirajo na tehniko s pomočjo katere se izraža. Tako vidimo detajle tlakovcev, ki s svojo nenavadno obliko, obrabljenostjo in razpokanostjo, ustvarjajo zanimivo teksturo, strukturo in frakturo ploskve, ki jo nato prenaša v svoja likovna dela in s pomočjo katerih doseže željen raster. Gradnjo le tega ji omogoča svojstvena tehnika, večplastnega nanašanja barv in odtisi, ki vzbujajo videz kolaža. Ima bogat izbor barv, saj zajema celotno barvno paleto. Ponekod jih poudari, da zažarijo v vsej svoji intenziteti ali jim odvzame moč, da že skoraj zbledijo. Tudi tu vidimo igro istočasnega zakrivanja in odkrivanja, kot v prispodobi mask. Umetnico zanimajo plasti, ki se skrivajo v ozadju polnem kaosa, iz katerega bežijo misli, ki so hkrati oporne točke zgodbe prenesene na platno, na katerem nam razkrije to kar si ljudje mislimo a ne upamo povedati. Melita Ažman, univ.dipl.um.zg. |
Arhiv objav
July 2024
|